Mednarodno sodišče za vojne zločine na prostoru nekdanje Jugoslavije je pretekli teden nekdanjega kosovskega premierja in enega od poveljnikov nekdanje Osvobodilne vojske Kosova oprostilo vseh obtožb, ki so ga bremenile zločinov nad srbskimi, romskimi in albanskimi civilisti med vojno na Kosovu.

Tožilstvo je zanj zahtevalo najmanj 25 let kazni, a je tričlanski sodniški svet odločil, da so bili dokazi proti Haradinaju nejasni, nedorečeni oziroma jih sploh ni bilo. Zato je bil skupaj z drugoobtoženim Idrizom Baljajem z vzdevkom Toger izpuščen na svobodo.

Tretjeobsojeni Lahi Brahimaj, ki je med vojno na Kosovu vodil taborišče OVK-ja v vasi Jablanica, pa je bil zaradi mučenja zapornikov obsojen na šest let zapora. Sodišče je tudi odločilo, da dokazanih umorov, ki so jih zagrešile enote pod poveljstvom Haradinaja, ni mogoče opredeliti kot napade na civilno prebivalstvo.

Priče so izginjale
Nemoč tožilstva se je pokazala tudi v tem, da je bilo kar nekaj ključnih prič, med katerimi so bile nekatere tudi pod zaščito sodišča, ubitih pred in med sojenjem, nekatere priče pa so svoje izjave spremenile oz. zavrnile pričanje pred haaškim sodiščem, čeprav jim je bila zagrožena zaporna kazen zaradi nespoštovanja sodišča. Ena izmed takšnih prič je po pisanju srbske revije Vreme dejala: "Vaša zaščita zunaj te dvorane ne velja nič."

Na sodišču je Haradinaja zastopala elitna skupina britanskih odvetnikov, v kateri je sodeloval tudi odvetnik, ki je partner podjetja, v katerem je zaposlena žena nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira. Kot piše Vreme, je omenjeno razsodbo napovedovala tudi naklonjenost sodnega sveta, ki je pogosto sprejemal napore obrambe za diskvalifikacijo tistih prič, ki so si upale priti na sojenje.

Haradinaju naklonjeni tudi sodniki?
Tako je neka ženska podrobno opisala, da jo je posilil Toger, ki je bil desna roka Haradinaja, vodja posebne enote Črni orli. Njeno pričanje je sodišče zavrnilo, saj je obramba pripeljala pričo, ki je Togerja istega dne, ko naj bi se zgodilo posilstvo, videla v kraju, oddaljenem le nekaj kilometrov stran od domnevnega kraja tega zločina. Sodišče je odločilo, da Toger istočasno pač ni mogel biti na dveh krajih hkrati.

Tako avtor članka v Vremenu meni, da je bila odločitev sodišča sprejeta še pred samim sojenjem, pri tem pa naj bi pomagali korumpirani posamezniki haaškega sodišča, birokrati ZN-ove misije na Kosovu, pripadniki zahodnih, predvsem ameriških, tajnih služb in tudi zaradi predstavnikov Srbskih oblasti.

Haradinaj je bil obtožen, da so njegove enote surovo pobile najmanj 40 civilistov srbske, romske in albanske narodnosti. Potem, ko se je 4. aprila iz Haaga vrnil v Prištino, je dejal, da je sodišče potrdilo njegovo nedolžnost in da je bila vojna kosovskih Albancev pravična.

Srbi razočarani nad razsodbo
Takšna razsodba je povzročila veliko ogorčenje med srbskimi politiki. Premier Vojislav Koštunica je EU celo pozval, naj po takšni razsodbi premisli, ali je haaško sodišče še vedno kredibilna institucija, da se z njo pogojuje stopnjo sodelovanja Srbije z EU-jem. Na to so se odzvali tudi v Bruslju, ki odločitve sodišča niso želeli komentirati, so pa dejali, da jo spoštujejo.

Srbski predsednik Boris Tadić je dejal: "Takšna odločitev ne zadovoljuje pravice in ne bo opogumila Srbov ter drugih nealbancev, da bi v prihodnosti na Kosovu živeli mirno. Vsak, ki je zagrešil vojni zločin, mora odgovarjati za to."

Odločitev haaškega sodišča so kritizirali tudi številni drugi srbski mediji in politiki.

Sumljiva družina Haradinajevih
Haradinaj izhaja iz družine, katere številni člani so bili razseljeni po zahodni Evropi in bili vključeni v številne organizacije, kot je Narodno gibanje za Kosovo (LjPK), in v organizirani kriminal. Tako je njegov sorodnik Nazim Haradinaj veljal za glavnega razpečevalca mamil na Švedskem.

Tudi sam Ramush je večji del svoje mladosti preživel v tujini, še posebej v Švici, kjer ima sedež tudi LjPK, po nekaterih govoricah pa naj bi bil tam celo varnostnik pred neko diskoteko. Na Kosovo se je na skrivaj vrnil, ko so se začeli prvi spopadi med OVK-jem in srbsko policijo. Visok položaj v OVK-ju so mu zagotovile sorodstvene vezi, saj sta bila njegov brat Daut in stric Redžepi Selimi med ustanovitelji OVK-ja. Že 24. marca 1998 je vodil napad na policijsko postajo v bližini vasi Glodjani, kjer je bil rojen.

Najprej "očistil" rodni okoliš
Po besedah enega izmed haaških preiskovalcev, ki je na primeru delal več let, naj bi iz Haradinajeve vasi začeli izginjati nezvesti Albanci, Srbi in Romi, nato pa se je to začelo dogajati tudi v širši okolici. Preiskovalec dodaja, da naj bi trupla odvrgli kar v jezero v bližini vasi, največjo odgovornost za izginotja pa pripisuje Togerju. Do junija 1998 v okrožju, ki je bilo pod poveljstvom Haradinaja, praktično ni bilo več Srobv, ti so živeli le še v mestih.

Ena kronskih prič v primeru proti Haradinaju bi moral biti poveljnik Oboroženih sil Republike Kosova (FARK) Tahir Zemaj. V FARK-u, ki je bil zelo blizu Demokratični zvezi Kosova Ibrahima Rugove, so bili večinoma nekdanji albanski pripadniki Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in policije. Zemaj in njegov brat Enis sta bila ubita 4. januarja 2003 v Peči.

Podoben primer je tudi družina Musaj iz Peči. Enega člana te družine naj bi leta 1999 ubil Ramushov brat Daut. Sledilo je krvno maščevanje, zgodba pa se je končala julija 2000, ko so Daut, Ramush in Toger z avtomatskim orožjem in ročnimi raketometi napadli družinsko imetje Musajevih, pri čemer so naleteli na srdit odpor.

Ranjenega Haradinaja reševali Američani
V spopadu je bil Ramush Hradinaj ranjen, pri tem pa naj bi mu pomagali ameriški prijatelji, ki so ga z letalom prepeljali v bolnišnico ameriške vojske v Nemčiji. Na Kosovo se je vrnil šele, ko je dobil zagotovilo, da ga zaradi tega ne bodo sodno preganjali. Sta pa bila zaradi napada decembra 2004 na skupno 31 let zapora obsojena Toger in Daut Haradinaj. Pred sojenjem in med njem je bil ubit večji del družine Musaj.

To je bila tudi lekcija za tiste, ki so želeli pričati proti Haradinaju. Tega se ni ustrašil Rom Kujtim Beriša, ki je bil edini očividec Haradinajevega sodelovanja pri zločinih. Moral bi pričati v Haagu, a je le dan, preden bi morali njega in njegovo družino prepeljati v Haag, umrl v domnevni prometni nesreči v Podgorici. Kot piše Vreme, je zanimivo tudi to, da je srbsko notranje ministrstvo, ki ga je Haag zaprosil, da družini Beriša izda potne liste, za to potrebovalo kar šest mesecev. Potni listi so bili izdani dan po smrti Kujtima Beriše.

Ameriški pritiski na Haag
Nekdanja glavna haaške tožilka Carle Del Ponte in njena nekdanja pomočnica Floronce Hartmann pa sta dejali, da so nekateri ameriški diplomati pogosto nanju vršili pritisk, naj ne objavita obtožnice za Haradinajem. Kot piše Vreme, naj bi haaške tožilce pri delu onemogočale tudi srbske oblasti, ki niso želele posredovati vseh dokazov proti Haradinaju. Haaško tožilstvo je potrdilo, da je od Srbije dobilo kar 20.000 strani dokazov o zločinih OVK-ja, a večina teh dokazov naj bi bila pridobljena na nedovoljen način in je bila zato za tožilstvo neuporabna.

M. R.