Zmago Thacijeve stranke so napovedovale tudi javnomnenjske raziskave, bolj presenetljiva pa je zelo nizka udeležba volitev, ki naj bi bila nižja od 45 odstotkov. To naj bi kazala nezadovoljstvo kosovskih Albancev, ki naj bi bili jezni na svoje voditelje, ker pokrajini niso zagotovili neodvisnosti. Sicer pa so volitve bojkotirali tudi kosovski Srbi. Na severu Kosova, kjer ima volilno pravico 40.000 Srbov, jih je svoj glas oddalo samo pet.

Po polovici preštetih glasov je Demokratska stranka Kosova dobila 35 odstotkov glasov, z okoli 22 odstotki pa je na drugem mestu Demokratična zveza Kosova predsednika Fatmirja Sejdiuja. Uradni izidi naj bi bili znani čez nekaj dni.

Na vidiku velika koalicija
Po besedah višjega člana Demokratske stranke Kosova se pokrajini obeta velika koalicija, v kateri se bo zmagovalcem pridružila drugouvrščena stranka predsednika Sejdiuja, saj "ne obstaja nobena druga možnost". Stranki sta bili v preteklosti veliki nasporotnici, še posebej, odkar je Thacijeva gverilska vojska v 90. letih 20. stoletja postala bolj priljubljena od pasivnega nasprotovanja stranke pokojnega voditelja Ibrahima Rugove srbski represiji.

Thaci, ki je bil med vojno na Kosovu voditelj Osvobodilne vojske Kosova (OVK), je napovedal, da bo takoj po 10. decembru, ko se bodo končali pogovori o prihodnosti pokrajine, Kosovo razglasilo neodvisnost.

V predvolilni tekmi se je tokrat pojavil tudi najbogatejši mož v pokrajini in gradbeni mogotec Behgjet Pacolli s svojo Zvezo za novo Kosovo. Pacolli trdi, da v nasprotju z drugimi v politiko ne vstopa zaradi denarja, ki ga ima dovolj, ampak želi poskrbeti za razvoj pokrajine. Prejšnji teden je poskrbel za razburjenje med drugimi politiki, ko je dejal, da pogajanja med Beogradom in Prištino ne bi smela potekati na nevtralnem ozemlju ob posredovanju mednarodne skupnosti, ampak v Srbiji in na Kosovu.

Nezaposlenost, korupcija, kriminal ...
Poleg vprašanja neodvisnosti so kampanjo zaznamovale tudi obljube o izboljšanju gospodarskih razmer, saj pokrajino pestijo visoka - kar 60-odstotna - nezaposlenost, pomanjkanje tujih vlaganj in vseprisotna korupcija, prebivalce pa jezijo tudi pogosti izpadi električnega omrežja. Za domačine in tujino je skrb vzbujajoč tudi organiziran kriminal v pokrajini, ki velja za eno izmed glavnih točk za distribucijo mamil v Evropi.

To so tretje volitve od leta 1999, odkar je Kosovo pod upravo ZN-a. Več kot milijon in pol volilnih upravičencev je izbiralo med 7.921 kandidati 25 strank in zvez, med katerimi je devet albanskih, dve neodvisni in 14 manjšin. Volitve je spremljalo okoli 150 opazovalcev Sveta Evrope, ki so sporočili, da med volitvami ni prišlo do nepravilnosti.

Srbi so se odločili za bojkot
V 120-članskem parlamentu 20 poslanskih mest pripada manjšinam, od tega deset sedežev Srbom, ki pa so volitve večinoma bojkotirali. Po mnenju Beograda so tokratne volitve pomenile vmešavanje v pogajanja med Srbi in kosovskimi Albanci o prihodnjem statusu pokrajine. Lokalne volitve na severu Kosova, kjer živi srbska manjšina, bodo tako potekalo v začetku prihodnjega leta, ko bodo tudi v Srbiji. Za misijo ZN-a na Kosovu (Unmik) so taki pozivi Beograda nesprejemljivi.

Poostreni varnostni ukrepi
Volitve so potekale brez težav, bilo je le nekaj zapletov pri odpiranju volišč, saj na nekatere volišča volilne komisije niso prišle.

Zveza Nato je že pred volitvami okrepila svojo navzočnost v pokrajini in tako se je ta teden 16.000 vojakom mednarodnih sil pridružilo še 530 nemških vojakov. Varnostni ukrepi so bili še posebej poostreni v Kosovski Mitrovici na severu pokrajine, kjer albansko in srbsko skupnost loči le most čez reko Ibar, mesto pa je bilo v preteklosti že prizorišče napetosti med obema skupnostima. V Unmiku so se bali, da bi Srbi skušali preprečiti izvedbo volitev, zato so pripravili prenosna volišča.

G. V./A. P.