Nemčija pri vsakem prosilcu za azil zdaj preuči, ali je ta pred prihodom v to državo vstopil še v kakšno drugo članico EU-ja. Če je tako, ga je treba po uredbi vrniti v to državo. Foto: Reuters
Nemčija pri vsakem prosilcu za azil zdaj preuči, ali je ta pred prihodom v to državo vstopil še v kakšno drugo članico EU-ja. Če je tako, ga je treba po uredbi vrniti v to državo. Foto: Reuters

Kot so pojasnili na notranjem ministrstvu v Berlinu, to velja od 21. oktobra, potem ko dublinske uredbe za sirske državljane od avgusta niso izvajali.

V skladu z veljavnimi evropskimi pravili, opredeljenimi z dublinsko uredbo, je treba sicer prošnjo za azil obravnavati v državi, kjer prosilec za azil vstopi v Unijo. Ta ureditev pa ob rekordnem prihodu prebežnikov ne deluje, kar je jasno pokazala tudi odločitev Nemčije konec avgusta, da pravilo obide in ga v primeru državljanov Sirije začasno ne uveljavlja. Potem ko je v Nemčijo letos prispelo že okoli 800.000 prebežnikov, do konca leta pa jih pričakujejo milijon, so se v Berlinu odločili za drugačen pristop.

Tiskovni predstavnik nemškega notranjega ministrstva je pojasnil, da dublinski postopek velja za vse države izvora in vse članice EU-ja z izjemo Grčije. To od 21. oktobra spet velja tudi za državljane Sirije, je dodal. Nemški zvezni urad za migracije in begunce (BAMF) zdaj spet v vsakem posameznem primeru preverja vse vidike vstopa v Nemčijo.

To naj bi pomenilo, da pri vsakem prosilcu za azil preučijo, ali je ta pred prihodom v Nemčijo vstopil še v kakšno drugo državo članico EU-ja. Če je tako, ga je treba po uredbi vrniti v to državo.

Nemčija želi "urejen postopek pri vstopanju v državo"
Na nemškem ministrstvu so še dodali, da je ponovno uveljavljanje dublinskega sistema za prosilce za azil iz vseh držav eden izmed vrste različnih ukrepov, s katerimi skuša Nemčija kljub velikemu številu prebežnikov vrniti "urejen postopek pri vstopanju v državo in pri izvajanju azilnih postopkov".

Problematična vrnitev
Nemška tiskovna agencija DPA medtem poroča, da bi bilo lahko vračanje ljudi v druge članice EU-ja v trenutnih razmerah oziroma na kratek rok problematično, saj jih te države večinoma niso registrirale.

Slovenija sicer trdi, da kot varuhinja t. i. schengenske meje registracijo prebežnikov izvaja.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.