Visoka komisarka za človekove pravice Navi Pillay meni, da bi žrtvam morali plačati odškodnino. OZN je decembra 2012 zagnal projekt boja za odpravo kolere na Haitiju v desetih letih, ki je vreden 2,2 milijarde dolarjev. Foto: EPA
Visoka komisarka za človekove pravice Navi Pillay meni, da bi žrtvam morali plačati odškodnino. OZN je decembra 2012 zagnal projekt boja za odpravo kolere na Haitiju v desetih letih, ki je vreden 2,2 milijarde dolarjev. Foto: EPA

Po hudem potresu, ki je Haiti stresel pred štirimi leti, so na prizadeto območje Združeni narodi (ZN) poslali pomoč in mirovne sile. Ameriški center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi v Atlanti je ugotovil, da so bili za izbruh epidemije krivi Nepalci, ki so se utaborili ob reki in onesnažili vodo z virusom. ZN so glede kolere na Haitiju naročili "neodvisno" preiskavo, ki pa ni mogla z gotovostjo ugotoviti vira kolere.

Zadnja newyorška tožba zahteva odškodnino za 1.500 žrtev kolere in napeljavo čiste vode in sanitarij za prebivalce prizadetih območij. Že lani je tožbo v imenu kar 679.000 prebivalcev Haitija vložil bostonski Inštitut za pravičnost in demokracijo na Haitiju, ki zahteva 2,2 milijarde dolarjev odškodnine. Prejšnji teden je prav tako v New Yorku tožbo vložil Haitijsko-ameriški vodstveni svet.

"Združeni narodi so bili lahkomiselni"
ZN se v vseh primerih sklicujejo na imuniteto, pri čemer jih zagovarja tudi ameriško pravosodno ministrstvo. Odvetnik v zadnji tožbi Stanley Alpert trdi, da so ZN leta 2004, ko so prav tako posredovali z mirovnimi silami zaradi nasilja, s Haitijem sklenili pogodbo, v kateri so se odpovedali imuniteti pred zahtevki za osebne poškodbe, bolezni ali smrti.

Alpert trdi, da so bili ZN "izjemno lahkomiselni", saj "niso testirali nepalskih vojakov za kolero". Bolezni na Haitiju pred tem ni bilo že sto let, v Nepalu pa je prisotna.