Večina Nigerijcev živi v revščini, ki jo še poglablja gospodarska kriza. Foto: Reuters
Večina Nigerijcev živi v revščini, ki jo še poglablja gospodarska kriza. Foto: Reuters

Omenjeni primer je vnovičen dokaz, kako pereč problem je korupcija v najbolj poseljeni afriški državi, ki je hkrati tudi največje afriško gospodarstvo in največja afriška izvoznica nafte, a od naftnih dobičkov prebivalstvo nima skoraj nič, saj večinoma končajo v rokah koruptivnih politikov in poslovnežev.

Revizija vladnega plačnega seznama je del kampanje boja proti korupciji, ki ga je pred lansko izvolitvijo za predsednika na veliko obljubljal Muhamadu Buhari. Korupcija in slabo upravljanje sta namreč ogromni oviri za nigerijsko gospodarsko rast, ki se poleg tega spopada še s slabimi napovedmi zaradi padanja cen nafte na svetovnih trgih, kar pomeni velik udarec za nigerijski proračun, ki se največ polni prav z prihodki od nafte.

Za plače 40 odstotkov vladne blagajne
Revizijo so začeli decembra lani in pri tem uporabili biometrične podatke ter preverjali identiteto lastnikov bančnih računov, na katere se iz proračuna steka denar za plače. Tako so odkrili, da denar prejemajo posamezniki, katerih imena se ne ujemajo z imeni na bančnih računih. Poleg tega se je razkrilo, da nekateri javni uslužbenci prejemajo plače iz več virov.

Posebni svetovalec na finančnem ministrstvu Festus Akanbi je pojasnil, da je vlada s svojega plačnega seznama črtala 23.846 uslužbencev, za katere so ugotovili, da sploh ne obstajajo. Ministrstvo je napovedalo, da bo od zdaj naprej redno opravljalo preglede in poostrilo nadzor nad novimi zaposlitvami v javnem sektorju, da bi preprečili nove zlorabe.

Administracija predsednika Buharija si je zadala, da bo znižala stroške javne uprave in ne bo zmanjševala števila javnih uslužbencev v času hude gospodarske krizo. Po podatkih finančnega ministrstva stroški zaposlenih predstavljajo 40 odstotkov vladnih izdatkov.