Cardove študije temeljnih vprašanj za družbo ter metodološki prispevki Angrista in Imbensa so pokazali, da so naravni poskusi bogat vir znanja, so poudarili v švedski akademiji znanosti. Foto: Reuters
Cardove študije temeljnih vprašanj za družbo ter metodološki prispevki Angrista in Imbensa so pokazali, da so naravni poskusi bogat vir znanja, so poudarili v švedski akademiji znanosti. Foto: Reuters

Prejemniki letošnje Nobelove nagrade za ekonomijo so Kanadčan David Card za empirični prispevek k ekonomiki dela ter izraelsko-ameriški znanstvenik Joshua Angrist in nizozemsko-ameriški znanstvenik Guido Imbens za metodološki prispevek k analizi vzročnih razmerij. Vsi trije so naredili korak naprej na področju naravnih poskusov.

Vsi trije znanstveniki so z metodami naravnega eksperimentiranja pokazali, kako lahko naključni dogodki ali spremembe politik različno vplivajo na različne skupine ljudi, podobno kot velja pri kliničnem preskušanju v medicini.

V Kanadi rojeni Card prihaja s kalifornijske univerze Berkeley in je dobitnik polovice letošnje Nobelove nagrade za ekonomijo. Drugo polovico si delita v ZDA rojeni Angrist z ameriške univerze MIT ter na Nizozemskem rojeni Imbens z univerze Stanford. Denarna nagrada skupaj znaša 10 milijonov švedskih kron ali približno milijon evrov.

Raziskova: priseljeni delavci lahko izboljšajo dohodke domačih delavcev

Card je akademike prepričal z novim pogledom na trg dela in na področje naravnih eksperimentov. Osredotočil se je na vpliv minimalne plače, priseljevanje in izobraževanje.

Iz njegovih dosedanjih študij med drugim izhaja, da povečanje minimalne plače ne vodi nujno v večjo brezposelnost, da priseljeni delavci lahko izboljšajo dohodke domačih delavcev, ter da ima šolski sistem večjo vlogo pri uspehu posameznika na trgu dela, kot se je domnevalo doslej.

Revolucija v empiričnih raziskavah v ekonomiji

Nobelove nagrade za fiziko za razumevanje kompleksnih sistemov, tudi podnebnih modelov

Na dileme, da je izsledke naravnega eksperimentiranja težko interpretirati in da lahko dejanja različno vplivajo na posameznika, pa sta po mnenju akademikov odgovorila profesorja Angrist in Imbens. Rešila sta metodološko težavo in pokazala, kaj lahko o vzrokih in posledicah ugotovimo na podlagi naravnih eksperimentov. S tem sta naredila revolucijo v empiričnih raziskavah v ekonomiji.

Naravni eksperimenti uporabljajo situacije iz resničnega življenja za napovedi o vplivih na svet. Gre za pristop, ki se je razširil tudi na druga področja in pomeni revolucionarne spremembe pri empiričnem raziskovanju.

Domadenik Murnova: Nobelovci s pomembnim vplivom na empirične raziskave v sodobni ekonomski znanosti

Kot je za STA razložila profesorica z ljubljanske ekonomske fakultete Polona Domadenik Muren, je Card skupaj s pokojnim kolegom Alanom B. Kruegerjem v začetku 90. let prejšnjega stoletja izzvala prevladujočo teoretično doktrino o negativnem vplivu minimalne plače na zaposlenost tako, da sta izvedla naravni eksperiment. Primerjala sta rast zaposlenosti v restavracijah s hitro prehrano v ameriških zveznih državah New Jersey in Pensilvaniji pred in po dvigu minimalne plače v New Jerseyu s 4,25 na 5,05 dolarja.

Na podlagi terenske raziskave v več kot 400 restavracijah s hitro prehrano sta ugotovila, da se je zaposlenost v New Jerseyju kljub višji minimalni plači povečala bolj kot v Pensilvaniji. Foto: Pixabay
Na podlagi terenske raziskave v več kot 400 restavracijah s hitro prehrano sta ugotovila, da se je zaposlenost v New Jerseyju kljub višji minimalni plači povečala bolj kot v Pensilvaniji. Foto: Pixabay

Razlika sicer ni bila statistično značilna, zagotovo pa ni bilo možno trditi, da obstaja negativni učinek višje minimalne plače na zaposlenost. Pozneje sta to raziskavo nadgradila v drugih zveznih državah in potrdila omenjeno hipotezo, je orisala.

Nobelova nagrada za kemijo Nemcu in Američanu za razvoj asimetrične organokatalize

Njuno delo je imelo po njenih besedah tako pomemben vpliv tako na kasnejše empirične raziskave na področju trga dela z uporabo metode naravnega eksperimenta kot tudi na ekonomsko politiko po svetu.

"V Veliki Britaniji in Nemčiji je na primer prišlo do uvedbe minimalnih plač na nacionalni ravni tudi zato, ker sta v svojem pionirskem delu dokazala, da višje minimalne plače povečajo plače najslabše plačanim zaposlenim brez tveganja, da bi to vplivalo na zmanjšanje zaposlenosti," je izpostavila.

Lani nagrajena Milgrom in Wilson

Lani sta bila prejemnika Nobelove nagrade za ekonomijo Američana Paul R. Milgrom in Robert B. Wilson za izboljšave pri teoriji dražb in iznajdbo novih dražbenih formatov v korist kupcem, prodajalcem in davkoplačevalcem po vsem svetu.

Tehnično ne gre za Nobelovo nagrado za ekonomijo, saj je Alfred Nobel ni omenil v svoji oporoki, podeljujejo pa jo od leta 1968.

Nobelova nagrada za književnost v roke tanzanijskega avtorja Abdulrazaka Gurnaha

Z današnjo razglasitvijo se je sklenil teden razglasitve letošnjih Nobelovih nagrad: nagrado za medicino ali fiziologijo sta prejela David Julius in Ardem Patapoutian za odkritje receptorjev za temperaturo in dotik, za fiziko je šla v roke japonsko-ameriškemu znanstveniku Syukuri Manabeju, Nemcu Klausu Hasselmannu in Italijanu Giorgiu Parisiju za njihov prispevek k vzpostavljanju podnebnih modelov in razumevanju kompleksnih fizikalnih sistemov.

Nobelova nagrajenca za kemijo sta Nemec Benjamin List in britansko-ameriški znanstvenik David MacMillan za razvoj orodja za gradnjo molekul. Nagrado za literaturo je prejel na Zanzibarju rojeni pisatelj Abdulrazak Gurnah. Nobelova nagrada za mir, ki velja za najbolj prestižno, je šla v roke novinarjema Marii Ressa s Filipinov in Dmitriju Muratovu iz Rusije za branjenje svobode izražanja.

Nagrade, ki jih Kraljeva švedska akademija znanosti podeljuje 120 let, bodo tradicionalno podelili 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja denarnega sklada Alfreda Nobela. Nagrajenci znanstvenih kategorij ter književnosti bodo nagrade namesto v švedskem Stockholmu zaradi pandemije covida-19 predvidoma tudi letos prejeli v svoji domovini. Nobelovo nagrado za mir pa običajno podelijo v Oslu na Norveškem.