S kronanjem je princ Felipe postal kralj Filip VI., novi španski kralj, od katerega Španci pričakujejo veliko. Čas bo pokazal, ali mu bo uspelo uresničiti pričakovanja. Foto: EPA
S kronanjem je princ Felipe postal kralj Filip VI., novi španski kralj, od katerega Španci pričakujejo veliko. Čas bo pokazal, ali mu bo uspelo uresničiti pričakovanja. Foto: EPA
Kraljeva družina
Novi in stari kraljevi par, Letizia in Fillip ter Sofia in Juan Carlos. Foto: EPA

Ko je Juan Carlos sporočil svojo odločitev, se je v Španiji sprožil postopek, ki je omogočil hitro abdikacijo kralja, saj zakona, ki bi omogočal odpoved prestolu, španska zakonodaja do zdaj ni poznala. Ustava iz leta 1978 je možnost odpovedi prestolu sicer predvidela, a parlament v vseh teh letih zakona, v katerem bi to možnost dejansko zapisali, ni sprejel. Po odločitvi Juana Carlosa je moral torej španski parlament po hitrem postopku zapolniti to vrzel v zakonodaji. Zakon je najprej potrdila vlada, nato ga je prejšnji teden potrdil parlament, v torek pa je zeleno luč prižgal še senat. Abdikacija je tako od srede veljavna. Da bo zakon v parlamentu in senatu sprejet z veliko večino, je bilo pričakovati, saj tako vladajoča ljudska stranka (PP) kot opozicijski socialisti (PSOE), ki zasedajo večino v obeh domovih parlamenta, podpirajo monarhijo, strank, ki so skeptične do monarhije in se zavzemajo za referendum o prihodnosti le-te (na primer Združena levica (IU), ki je že napovedala, da bo vložila uradno pobudo za referendum), pa je premalo in niso dovolj glasne.

Letizia in Felipe
Novi kraljevi par, Letizia in Filip, je skozi leta ohranil dokaj skromen življenjski slog, kar je po godu številnim Špancem. Pogosto ju je bilo mogoče videti med ljudmi, nakupovala sta v središču mesta, svoji hčeri pa sta v šolo vozila sama. Foto: Reuters
Kraljeva palača
Kraljeva palača se je odločila, da ob kronanju Felipeja ne bo priredila nobene večje slovesnosti, na kateri bi bili prisotni člani drugih kraljevskih družin ali predsedniki vlad in držav. Sprejem bodo priredili za 2.000 povabljencev, tuje države pa bodo zastopali le veleposlaniki. Foto: EPA
Felipe s hčerkama
Filip in Letizia imata dve hčerki, osemletno Leonor in sedemletno Sofio. Po kronanju je naslednja v vrsti za krono Leonor, ki je zdaj princesa Asturije. Foto: EPA
Felipe in Letizia
Felipe in Letizia sta se poročila leta 2004. Letizia sprva ni bila sprejeta kot najboljša žena za prestolonaslednika, saj ni modre krvi, prihaja iz meščanske družine in je bila pred poroko ena najbolj prodornih španskih novinark. Foto: Reuters
Madrid
Ko je Juan Carlos sporočil, da se umika s prestola, so se na trgih številnih španskih mest začeli zbirati zagovorniki republike, ki so zahtevali referendum o prihodnosti monarhije. Glede na to, da monarhijo podpirajo vse največje španske politične stranke, je njena ukinitev malo verjetna, čeprav je stranka Združena levica (IU) že napovedala, da bo vložila pobudo za referendum. Foto: Reuters

Potem ko je kralj Juan Carlos 2. junija nepričakovano sporočil, da se bo odpovedal kroni, svoje mesto predal sinu, princu Felipeju, in tako omogočil prenovo monarhije, je v Španiji oživelo upanje, da bo visokorasli modrooki nekdanji olimpijec znova združil Špance in povrnil zaupanje, ki ga je monarhija v zadnjih letih izgubila. Ob svoji odločitvi za odpoved prestolu je Juan Carlos povedal, da je 46-letni princ, ki je njegov tretji otrok, a edini sin, "dovolj zrel in izkušen ter ima občutek odgovornosti, da prevzame vlogo voditelja države in začne novo obdobje upanja, ki bo združevalo izkušnje in mlajšo generacijo".

Slovesnost kratka in skromna, kraljeva odgovornost toliko večja
Novi kralj Filip VI. je prisegel na skromni slovesnosti, ki je potekala pred poslanci obeh domov parlamenta, prisotni pa so bili še Filipova soproga, nova kraljica Letizia, njuni hčerki Leonor in Sofia, dosedanja kraljica Sofia in Filipova najstarejša sestra Elena. Kralja Juana Carlosa ni bilo, da ne bi pritegnil preveč pozornosti in zasenčil svojega naslednika, prav tako je manjkala princesa Cristina, ki je s soprogom vpletena v finančno afero.

Na slovesnosti ni bilo niti članov drugih kraljevskih družin ali predstavnikov vlad in držav, saj v parlamentu zanje ni dovolj prostora, kraljeva palača pa je sporočila, da je imela za organizacijo morebitne velikopotezne slovesnosti premalo časa. Novi kralj in kraljica sta se nato iz kongresa ob poostrenih varnostnih ukrepih skozi mesto odpeljala do kraljeve palače, kjer sta skupaj s hčerkama in zdaj že nekdanjim kraljem in kraljico z balkona pozdravila ljudstvo. V palači so imeli nato sprejem za približno 2.000 gostov, med katerimi so bili tuji veleposlaniki, ki delujejo v Španiji, ne pa tudi tuje delegacije. Nova kralj in kraljica se bosta že julija odpravila na svojo prvo turnejo po Španiji in sosednjih državah (Franciji, Portugalski in Maroku).

Ob vse večjem nezadovoljstvu Špancev z monarhijo, ob protestih, ki so v španskih mestih izbruhnili takoj po odločitvi Juana Carlosa, da se umakne, in ob ne najbolj cvetočih gospodarskih razmerah v državi, v kateri se brezposelnost (predvsem med mladimi) še vedno strmo vzpenja in ostri varčevalni ukrepi ne prinašajo želenih rezultatov, je odločitev kraljeve palače, da bo slovesnost skromna, smiselna. Vprašanje je, kaj bi Španci porekli na tisoče evrov, ki bi jih za slovesnost namenila država.

Skromen in izobražen prestolonaslednik
Felipe se je rodil 30. januarja 1968 kot edini sin kralja Juana Carlosa in kraljice Sofie. Je šele tretji otrok, za princesama Eleno in Cristino, a ker v španski monarhiji še vedno velja načelo moške primogeniture, ki zapoveduje, da mora biti prestolonaslednik moški, je bila njegova usoda določena že ob rojstvu. Leta 1977, ko je bil star devet let, je dobil naziv princ Asturije, naziv, ki ga dobijo vsi prestolonasledniki. Zdaj bo ta naziv prevzela Felipejeva prvorojenka Leonor, ki bo postala princesa Asturije in tako prva v vrsti za krono.

Po končani gimnaziji je Felipe leto dni študiral v Kanadi, nato pa se je tri leta šolal na španski vojaški akademiji. Kmalu zatem se je vpisal na pravno fakulteto v Madridu, kjer je tudi diplomiral, magisterij pa je končal na univerzi Georgetown v Washingtonu. Nekdanji olimpijski jadralec, ki je na olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni nosil špansko zastavo, tekoče govori angleško, francosko in katalonsko, je miren in uglajen in je v letih priprav na prestol obvladal umetnost diplomacije, tako da je že zdaj njegova priljubljenost med Španci skoraj dvakrat večja od priljubljenosti njegovega očeta.

Juan Carlos je sodu izbil dno z obiskom safarija med največjo krizo
Španci so v Juana Carlosa izgubili zaupanje zaradi korupcijskega škandala, v katerega sta vpletena princesa Cristina in njen mož, nekdanji rokometni zvezdnik Inaki Urdangarin. Zaradi obtožb o davčnih prekrških, poneverbah javnih sredstev in pranju denarja je 48-letna princesa postala prva bližnja sorodnica španskega kralja, ki je uradna obsojenka v sodni preiskavi.

Finančni škandali v ožji družini pa niso edini črni madež, ki si ga je nakopal kralj. Leta 2012 si je namreč sredi najhujše gospodarske krize, med katero se je Špancem občutno znižala življenjska raven in so bili številni porinjeni na rob revščine, privoščil razkošen safari v Afriki. Potovanje bi ostalo skrito očem javnosti, če si ne bi kralj med lovom na slone zlomil kolka, zaradi česar so ga morali na stroške davkoplačevalcev prepeljati na zdravljenje v domovino. Besa Špancev ob tej aferi si verjetno ni težko predstavljati.

Iz vseh škandalov, ki jim je bila v zadnjih letih podvržena španska monarhija in ki so resno okrnili njen ugled ter zmanjšali priljubljenost med Španci, pa je Felipe izšel precej nepoškodovan. Zadnja raziskava javnega mnenja, ki so jo izvedli po tem, ko je kralj Juan Carlos sporočil, da se umika, je pokazala, da princa Felipeja podpira kar 76,9 odstotka vprašanih, medtem ko njegovega očeta pozitivno ocenjuje le približno 40 odstotkov Špancev.

Poročil se je z neplemkinjo, ki je bila poleg vsega še ločena
Čeprav ga za kralja vzgajajo že od malih nog, je princ Felipe vedno živel bolj v ozadju. Njegov umirjeni način življenja je bil prvič postavljen v središče pozornosti, ko se je leta 2004 poročil z neplemkinjo, nekdanjo novinarko Letizio Ortiz. Letizia na prvi pogled ni bila najboljša izbira za princa in prihodnjega kralja. Bila je sicer ena najprodornejših španskih novinark, a je odraščala v meščanski družini in obiskovala javno univerzo. Ko se je poročila s Felipejem, je bila stara že 31 let in bila je ločena. A je Letizia na svojo stran kmalu pridobila najprej kraljevo družino, zatem pa še špansko javnost, ki je zdaj navdušena nad novo kraljico. Ob objavi novice, da se kralj Juan Carlos umika, so jo španski mediji označili za prvo "človeško" kraljico, ki se je nekoč v službo vozila z metrojem in si za nakup stanovanja najela kredit.

Kljub številnim protestom in pozivom k referendumu o prihodnosti monarhije se zdi, da novi kraljevi par svojo igro igra izjemno premišljeno. Princ Felipe in princesa Letizia med Španci uživata ugled prizemljenega para, ki živi (za kraljevo družino) relativno normalno, od oči javnosti (vsaj do zdaj) precej umaknjeno in skromno življenje. Imata dve prikupni hčerki, osemletno Leonor, ki bo s kronanjem očeta postala prestolonaslednica, in sedemletno Sofio. S kronanjem bosta zagotovo postala konkurenca britanskemu prestolonasledniku princu Williamu, njegovi ženi Kate in sinu Georgeu, ki pridno polnijo vrstice rumenih medijev po vsem svetu.

Felipe pred zahtevno nalogo posodobitve monarhije
V prvi sukcesiji, odkar so po smrti generala Francisca Franca leta 1975 znova vzpostavili monarhijo, 46-letnega princa Felipeja predstavljajo kot simbol nove generacije, kraljeva družina pa si obeta, da bo, ko bo Felipe v četrtek stal na balkonu kraljeve palače v središču Madrida ob novi kraljici, 41-letni Letizii, množica Špancev navdušeno pozdravila novega vladarja, ki bo vnesel nov zagon in v zgodbi obrnil nov list. Od njega pričakujejo, da bo posodobil monarhijo, utrujeno od recesije, korupcijskih škandalov in separatističnih teženj.

Nekateri Španci pravijo, da mora Felipe odpraviti razlike starega dvostrankarskega sistema in prenoviti špansko ustavo iz leta 1978, drugi pa si želijo le, da bi pomagal milijonom revnih in brezposelnih prebivalcev. A analitiki ob tem opozarjajo, da sta kot kralju v parlamentarni demokraciji vloga in vpliv na politiko omejena.

"Država potrebuje svež zrak, novo energijo. A je treba biti previden, da pričakovanj ne dvignemo previsoko," je povedal Jose Apezarena, avtor knjige o Felipeju. "Narobe bi bilo misliti, da se bo država premaknila naprej, da se bo gospodarstvo izvilo iz recesije ali da bodo separatistične težnje poniknile samo zato, ker ima Španija novega kralja," je še dodal. "Kralj nima moči, da bi kar koli spremenil, lahko pa poveže ljudi," je še povedal Apezarena.

Felipe je že večkrat namignil, da bo monarhija pod njegovim vodstvom zavila v drugo smer. "Udejanjiti želim svojo odločno željo, da institucijo prilagodim časom, v katerih živimo, tako da bom vodil projekt, ki bo povezal našo zgodovino s prihodnostjo in ki bo združil tradicijo s svobodomiselnim in naprednim duhom," je Felipe že leta 2011 povedal v Barceloni. V svojem prvem javnem nastopu po kraljevi odločitvi je Felipe Špance pozval, naj delajo skupaj za boljšo prihodnost. "Pretekle izkušnje nas učijo, da lahko le z združevanjem želja, poudarjanjem skupnega dobrega pred osebnimi interesi ter s spodbujanjem radovednosti in kreativnosti posameznika premagamo težka obdobja in se podamo boljši prihodnosti naproti," je povedal novi kralj.

Ves čas se je zavzemal za večjo odprtost in transparentnost monarhije ter skrbno pazil, da ga v javnosti niso videli in ne povezovali s sestro, princeso Christino, vpleteno v korupcijski škandal. Namesto tega sta se z Letizio ukvarjala predvsem z dobrodelnostjo, od kralja in kraljice pa sta počasi prevzemala tudi vse več javnih funkcij in nalog.

Od kralja pričakujejo tudi to, da bo preprečil razpad države
Novega kralja pa čaka še bolj naporna naloga kot obnoviti zaupanje in ugled monarhije, moral bo preprečiti razpad države. Katalonija se namreč pripravlja na referendum o neodvisnosti pokrajine, ki naj bi ga kljub nasprotovanju vlade iz Madrida izpeljali novembra, številni Španci pa Felipeja vidijo kot edino osebnost, ki bi še lahko izpogajala dogovor med špansko in katalonsko vlado in tako preprečila krizo v Španiji. Spopasti se bo moral tudi z vse večjimi nacionalističnimi težnjami v Baskiji.

"Novi kralj mora združiti Španijo v vsej svoji raznolikosti in pri tem iztržiti najboljši politični dogovor," je ob tem povedal 71-letni prebivalec Madrida. "Ogromno odgovornost ima in prepričan sem, da bo naredil to, kar je naredil tudi njegov oče: bo kralj vseh Špancev in prepričan sem, da mu bo uspelo. Pripravljen je," je dodal.

Bo Felipe dokazal, da monarhija še ni stvar preteklosti?
"Njegov cilj, njegov edini cilj je služiti Španiji. Vanj je bilo ukoreninjeno, da mora služiti državi," je o svojem sinu nekoč dejala kraljica Sofija. "Moj sin pooseblja stabilnost, ki jo država več kot potrebuje," je ob odpovedi prestolu povedal Juan Carlos. "Smo javni uslužbenci, ki moramo služiti svoji državi vsako uro vsakega dne leta," pa je nekoč povedal Felipe in dejal, da je bilo temu posvečeno vse njegovo dosedanje življenje. Zdaj prihaja čas, ko bo lahko svoje besede uresničil in Špancem dokazal, da monarhija še ni preživela oblika in da lahko stopa v korak s časom.

Ko je Juan Carlos sporočil svojo odločitev, se je v Španiji sprožil postopek, ki je omogočil hitro abdikacijo kralja, saj zakona, ki bi omogočal odpoved prestolu, španska zakonodaja do zdaj ni poznala. Ustava iz leta 1978 je možnost odpovedi prestolu sicer predvidela, a parlament v vseh teh letih zakona, v katerem bi to možnost dejansko zapisali, ni sprejel. Po odločitvi Juana Carlosa je moral torej španski parlament po hitrem postopku zapolniti to vrzel v zakonodaji. Zakon je najprej potrdila vlada, nato ga je prejšnji teden potrdil parlament, v torek pa je zeleno luč prižgal še senat. Abdikacija je tako od srede veljavna. Da bo zakon v parlamentu in senatu sprejet z veliko večino, je bilo pričakovati, saj tako vladajoča ljudska stranka (PP) kot opozicijski socialisti (PSOE), ki zasedajo večino v obeh domovih parlamenta, podpirajo monarhijo, strank, ki so skeptične do monarhije in se zavzemajo za referendum o prihodnosti le-te (na primer Združena levica (IU), ki je že napovedala, da bo vložila uradno pobudo za referendum), pa je premalo in niso dovolj glasne.