V gorovju Kalamun ob meji z Libanonom že mesec dni poteka silovita ofenziva Hezbolaha in sirske vojske na mesto Zabadani, oporišče sunitskih upornikov. Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah ne skriva, da je mesto zadnji kamen spotike pri načrtu, da popolnoma očistijo sirsko stran meje, s čimer bodo zavarovali svoje glavno oporišče v Libanonu - dolino Baalbek.

Zadnje uporniško mesto v gorah
Že dve leti obkoljeni uporniki od džihadistov, salafistov do FSA-ja počasi popuščajo pod neprestanimi letalskimi napadi, Hezbolahove enote pa so prišle do roba središča mesta, ki je pred vojno slovel kot gorsko letovišče za prebivalce Damaska. Pred dnevi so propadla pogajanja, po katerem bi uporniki s preostalimi sunitskimi prebivalci lahko zapustili gorovje.

Maščevalna ofenziva na šiite v Idlibu
Uporniška stran udarec za oblegani Zabadani vrača na severu Sirije. Najprej je koalicija Vojska osvojitve iz večine strateško pomembne planote Gab pregnala vladne sile, ki so v ostrih bojih zadnjega tedna izgubile več deset oklepnih vozil in več deset vojakov. Na koncu se je Sirska arabska vojska (SAA) pod hudim pritiskom umaknila na zahodni breg reke Orontes.

Nekaj deset kilometrov severneje sta vse od padca Idliba obkoljeni dve šiitski (dvanajstniški, ne alavitski) mesti Fua in Kafarja. Salafistični Ahrar al Šam, glavna uporniška skupina v Siriji, je v ponedeljek uresničila grožnjo in začela obsežno ofenzivo. Velika tunelska bomba je naznanila naskok na obkoljeni mesti in zunanji obrambni obroč je bil na več mestih prebit. V obkoljenih Fui in Kafarji naj bi sicer bilo tudi do 40 tisoč ljudi, večinoma šiitov dvanajstnikov, ki so pred vojno v Siriji predstavljali sicer le tri odstotke prebivalstva.

Nusra zapustila obmejni pas s Turčijo
Ob meji s Turčijo se je zgodil pomemben razvoj dogodkov na področju, kjer želi turški predsednik Tayyip Recep Erdogan vzpostaviti varno območje brez Islamske države med obmejnima mestoma Azaz in Džarablus. Sirska veja Al Kaide Fronta Nusra je oznanila in že izvedla umik z obmejnega področja. V sporočilu za javnost je zapisala, da je z verskega stališča zanje nesprejemljiva pomoč Turčije in Nata, ob tem pa je glavni cilj njenega boja padec Asadovega režima, ne Islamska država. Fronta Nusra je frontno črto v severnem Alepu tako prepustila preostalim skupinam, predvsem ideološko sorodnemu Ahrar al Šamu.

Kdo bo prej zavzel Džarablus: Kurdi ali Turkmeni?
V ponedeljek sta mejo pri Azazu prestopila dva vojaška konvoja na novo ustanovljenih in v Turčiji opremljenih ter izurjenih turkmenskih brigad - po poročilih je mejo prečkalo 600 pripadnikov t. i. brigad sultana Murada. Turkmeni so manjšina, ki vidi v Turčiji zaščitnico tudi pred Kurdi. Zdaj bodo nove sile skušale ob podpori turških letal zavzeti zadnji sirski obmejni pas, ki ga še nadzira Islamska država, pri tem pa prehiteti kurdski YPG, ki je začel s silovitim obstreljevanjem zahodnega brega Evfrata.

Predsednikov bratranec ubil letalskega polkovnika
Predsednik Bašar Al Asad doživlja glavobol ne samo zaradi vojaških spopadov, temveč tudi zaradi izpadov družine, ki ogrožajo njegovo ključno moč - enotno podporo alavitske skupnosti. V Latakii, najpomembnejšem alavitskem mestu, so v nedeljo potekale demonstracije, na katerih je več tisoč ljudi zahtevalo glavo Sulejmana Al Asada, predsednikovega malega bratranca.

Podivjani mladenič je namreč v pristaniškem mestu v četrtek sredi ulice in pred očmi otrok ubil letalskega polkovnika. Odlikovani letalec je z avtomobilom namreč prehitel vozilo Sulejmana Al Asada, ki se je razjezil, ga prehitel in mu zaprl pot ter z avtomatskim orožjem brez milosti ubil polkovnika, in to pred očimi številnih prič, v avtomobilu pa so bili tudi vojakova žena in otroci.

Z aretacijo ugodil zahtevam alavitov
Predsednik Bašar Al Asad je pred mesecem dni priznal pomanjkanje vojakov in je ponudil amnestijo za vse, ki se izogibajo služenju vojske, ob zadnjih porazih pa se je okrepilo rekrutiranje med alaviti, ki se zavedajo, da preživetje Asada pomeni tudi preživetje njihove verske manjšine. Zdaj je režim v precepu: na eni strani je nedotakljiva Asadova družina, na drugi strani pa razjarjeni alaviti, ki imajo daleč največji delež žrtev v državljanski vojni. V ponedeljek zvečer je državna televizija uradno objavila, da je bil Sulejman Al Asad aretiran.

Izpuščen najvidnejši borec za človekove pravice
V Damasku je medtem Asadov režim po treh letih in pol zapora presenetljivo izpustil priznanega borca za človekove pravice Mazena Darviša. Sirski odvetnik je pred državljansko vojno veljal za najvidnejšega aktivista v državi, pri čemer je vodil Sirski center za medije in svobodo izražanja.

Sprva so Darviševo organizacijo še tolerirali, leta 2008 pa je bil aretiran, skupino pa so razpustili. Poročal je o protestih iz Dare marca 2011, s čimer se je začela sirska revolucija, in organiziral prve proteste v Damasku. Februarja 2012 je bil odpeljan v neznano, od takrat pa ni bilo zanesljivih informacij o njegovi usodi. Za njegovo izpustitev se je zavzelo več kot 20 različnih organizacij od Amnesty International do novinarjev brez meja. Oblasti v Damasku vzrokov za Darviševo izpustitev niso obrazložile.