V noči s 1. na 2. maj pred letom dni so pripadniki ameriških posebnih enot v pakistanskem mestu Abotabad po desetih letih iskanja ubili vodjo mednarodne teroristične mreže Al Kaida.

S tem je bil ubit ameriški sovražnik številka ena in najbolj iskani terorist na svetu, ki je bil odgovoren za napade na ZDA 11. septembra 2001, po katerih je sledila ameriška invazija na Afganistan, kjer je imela Al Kaida ob pomoči talibanov svoja oporišča.

"Po desetletju temnega oblaka vojne se na obzorju kaže luč novega dne," je dejal Obama v televizijskem nagovoru Američanom med obiskom ameriških vojakov v oporišču Bagram pri Kabulu in zatrdil, da je cilj vojne - uničenje Al Kaide - na dosegu roke, o čemer po njegovih besedah priča uspešen napad na bin Ladna, za kar je zasluge pripisal ameriški vojski.

"Čas vojne se je začel v Afganistanu in tu se bo tudi končal," je dejal Obama in ob tem zagotovil, da bo vojna končana do konca leta 2014, vendar ne prehitro, da se Al Kaida ne bi spet postavila na noge.

Al Kaida oslabljena že prej
Poznavalci menijo, da je bila teroristična mreža močno oslabljena že pred usmrtitvijo njenega vodje in razen širjenja svoje ideologije ter delovanja na lokalni ravni v nekaterih delih sveta ni bila več sposobna izvesti terorističnih napadov večjega obsega.

V prid tem ocenam govorijo tudi zapiski, ki so jih našli v hiši bin Ladna po njegovi smrti in v katerih je tarnal, ker je bilo v ameriških operacijah ubitih veliko visokih članov skupine, ki so bili strokovno podkovani in izkušeni, zaradi česar je imela Al Kaida velike težave, da jih nadomesti. Bela hiša je napovedala, da bo zasežene dokumente objavila ta teden.

"Vem, da so številni ljudje utrujeni od te vojne, in vojakov ne bom zadrževal dlje, kot bo to nujno potrebno za našo nacionalno varnost. Vendar pa moramo delo, ki smo ga začeli, končati odgovorno," je dejal Obama, ki je v nemirno državo pripotoval nenapovedano v največji tajnosti.

ZDA in Afganistan podpisali sporazum
Na srečanju z afganistanskim predsednikom Hamidom Karzajem je Obama podpisal sporazum o varnostnem sodelovanju med ZDA in Afganistanom. Ob tem je izrazil upanje, da bodo sporazum podprli tudi voditelji držav članic zveze Nato na vrhu konec maja v Chicagu.

Sporazum je plod dveletnih pogajanj med Washingtonom in Kabulom. Med drugim predvideva, da po letu 2014, ko je napovedan umik bojnih enot iz Afganistana, tam še vedno ostane nedoločeno število ameriških vojakov.

V skladu s sporazumom ameriška vojska brez dovoljenja Afganistancev ne bo smela več izvajati spornih nočnih napadov in racij. Pristojnost za ujetnike bo prešla v roke Afganistancev.

Le nekaj ur po odhodu Obame je v Kabulu odjeknila eksplozija, v kateri je umrlo najmanj šest ljudi. Tiskovni predstavnik talibanov Zabihula Mudžahid je sporočil, da je bil samomorilski napad odgovor na obisk ameriškega predsednika in podpis strateškega sporazuma ter je bil usmerjen proti tujim silam v državi.