Po obtožnici za vojne zločine v Darfurju je ICC marca lani izadlo zaporni nalog za Al Baširja. Foto: EPA
Po obtožnici za vojne zločine v Darfurju je ICC marca lani izadlo zaporni nalog za Al Baširja. Foto: EPA
Salva Kiir
Nekdanji voditelj južnih upornikov Salva Kiir vodi južni Sudan od leta 2005. Foto: EPA

Na prvih svobodnih volitvah v zadnjih 24 letih in prvih po koncu vojne v največji afriški državi je Al Bašir osvojil 68 odstotkov glasov, medtem ko je bil predsednik semiavtonomnega južnega Sudana Salva Kiir z 92,99 odstotka ponovno izvoljen na svoje mesto.

Po pričakovanju bosta Al Bašir in Kiir nadaljevala s sicer krhko koalicijo tudi v tem letu pred referendumom, na katerem se bodo prebivalci južnega Sudana odločali o odcepitvi od severnega dela države.

Po mnenju zunanjih opazovalcev parlamentarne in predsedniške volitve niso dosegle zadovoljivih standardov, kar bo nedvomno pokopalo upe predsednika Al Baširja, da bi mu demokratično izpeljane volitve okrepile ugled v svetu in njegovo pozicijo v kljubovanju Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC), ki ga obtožuje, da je ukazal poboje, mučenja in posilstva v zahodni sudanski pokrajini Darfur.

ZDA in preostale vplivne države bodo verjetno zatisnile oči pred nepravilnostmi in namesto poudarjanja goljufij skušale poudariti pozitivne vplive prvih večstrankarskih volitev, ki naj bi tlakovale pot do demokratizacije države, ki so jo s trdo roko že od leta 1989 vodi Al Bašir. Velesile naj bi voditelja obeh strani skušale prepričati, da vsa prizadevanja usmerijo v bližajoči se referendum.

Južnjaki na referendum
Vojna med južnim in severnim Sudanom je trajala več kot dve desetletji in se je končala leta 2005 z mirovnim sporazumom. Ta je južnemu delu prinesel več avtonomije in možnost odločitve o samostojnosti na referendumu, ki ga morajo izpeljati leta 2011.

Al Bašir je že večkrat zagotovil, da bo spoštoval kakršen koli izid referenduma, vendar pa je napovedal, da se bo trudil prepričati prebivalce z nafto bogatega južnega Sudana, da se ne odcepijo in še naprej ostanejo skupaj s severnim delom, s katerim so bili v vojni 21 let.

Še pred izvedbo referenduma se morata obe strani dogovoriti o vrsti občutljivih zadev, preddvsem glede poteka meje in delitvi dobička nafte, ki se večinoma nahaja v južnem delu, a do Rdečega morja potuje po naftovodih prek severnega dela.

Novi spopadi ogrožajo mir
Napetosti med obema deloma države v zadnjem letu porajajo dvome o izpeljavi glasovanja prihodnje leto, a če bo prišlo do preložitve referenduma, bi to lahko ogrozilo krhek mir, saj je bilo to nesprejemljivo za pretežno krščansko in animistično prebivalstvo južnega dela, ki naj bi prepričljivo glasovali za samostojnost.

Konec tega tedna je bilo v najhujših spopadih po volitvah ob meji med južnim in severnim delom ubitih okoli 55 ljudi. Spopadi so izbruhnili med pripadniki arabske skupnosti in vojaki južnega Sudana, vzrok pa naj bi bila pravica do pašnikov za živino, kar je najpogostejši vzrok spopadov na tem območju.