Pritožbeni svet Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je tako izničil prvotno obtožbo iz leta 2006, ko je bil Orić zaradi zločinov v Srebrenici obsojen na dve leti zapora.

"Pritožbeni svet je Orića oprostil obtožbe (po točki 7(3) statuta Haaškega sodišča) poveljniške odgovornosti za uboje in mučenje bosanskih Srbov na policijski postaji v Srebrenici, kakor tudi v poslopju občine v Srebrenici in izven njega," je pojasnila tiskovna predstavnica haaškega sodišča Nerma Jelačić.

Sodišče je odločilo, da je prvostopenjsko sodišče naredilo napako, ko je Orića razglasilo za krivega, saj se vnaprej niso prepričali, kdo je zagrešil poboje, ali je Orić vedel zanje in ali so mu bili morda celo podtaknjeni.

Tožilstvo zbralo premalo dokazov
Obtožnica haaškega sodišča je nekdanjega poveljnika muslimanskih sil v šestih točkah bremenila osebne in poveljniške odgovornosti za zločine, ki so jih zagrešile sile Bosne in Hercegovine v napadih na 50 srbskih vasi v širši okolici Srebrenice v letih 1992 in 1993. Po mnenju tožilstva haaškega sodišča je bil Orić vojaški diktator, ki je ropal srbsko prebivalstvo, ga pustil stradati in uničil okoli 50 srbskih vasi, zaradi česar je od doma pobegnilo na tisoče ljudi.

Tožilstvo je tako na sojenju zahtevalo, da Orića obsodijo na 18 let zapora, obramba pa je zahtevala oprostitev. Glavni sodnik Wolfgang Schomburg je povedal, da nikakor ne gre zanikati, da so bili v časovnem obdobju med septembrom 1992 in marcem 1993 nad v Srebrenici priprtimi Srbi brez dvoma storjeni hudi zločini, a da v sodnem postopku niso zbrali dovolj dokazov, da bi zanje lahko obtožili Orića.

B. T.