22. november 1963 je bil dan, ki so ga Američani zapomnili za vedno. Foto: EPA
22. november 1963 je bil dan, ki so ga Američani zapomnili za vedno. Foto: EPA

Da so ljudje nasilno pokončali pomembne ljudi, da bi jih tako uničili in obenem zastrašili druge, je znano že iz zgodovine. Atentati so stari toliko, kot je staro človeštvo. Med slavnimi voditelji, ki so umrli nasilne smrti že pred mnogimi stoletji, sta Filip II. Makedonski in Julij Cezar. Tehnike atentatov so zelo različne: nekoč so bili najbolj pogosti zastrupitve, zabadanje in tudi obešanje, v moderni dobi pa so za žrtve največkrat usodni streli. Atentatorji so končali zelo različno, mnoge niso nikdar našli, številni pa so bili usmrčeni.

Pri nas je 7. junija 1992 pod streli Petra Rotarja umrl Ivan Kramberger, znan tudi kot dobrotnik iz Negove. Okrog sedme ure zvečer 7. junija je priljubljeni 56-letni "Ivek" padel pod streli Petra Rotarja, ki naj bi pijan streljal iz velike razdalje, 63 metrov oddaljene hiše, kjer so našli tudi lovsko karabinsko puško z daljnogledom. V ležišču cevi je bil še tulec, v cevi pa saje. S tem se je pisala zgodovina, saj je Slovenija doživela prvi, na srečo edini, a zato nič manj tragičen atentat na politika.

Tokrat so v ospredju predvsem imena iz sveta politike, sledil pa bo še drugi del, kjer bodo predstavljene tudi druge osebnosti.

K. T.

Vabimo vas, da svoje mnenje o atentatih izrazite na forumu ali blogu.

35. predsednik ZDA, ki je v Belo hišo prišel leta 1961, njegovo predsedovanje pa je bilo polno velikih preizkušenj. 22. novembra 1963 se je JFK skupaj z ženo med turnejo po Teksasu ustavil v Dallasu. Tam so ga pričakali številni oboževalci. Med vožnjo z odprtim avtom so se zaslišali streli. Prvi je predsednika zadel v vrat, drugi v hrbet, tretji je ranil guvernerja Johna B. Connallya, četrti je Kennedyja zadel v glavo. Čez pol ure je Kennedy umrl. Atentatorja Leeja Harveyja Oswalda so prijeli že po 45 minutah, že po dveh dneh pa je tudi Oswald umrl pod streli Jacka Rubyja. Kennedy je s 44 leti postal najmlajši ameriški predsednik, bil pa je tudi prvi katoličan, ki mu je uspelo postati ameriški predsednik. Tudi zaradi tega, ker Oswald ni nikdar priznal, da je streljal na JFK-ja, se od takrat pojavljajo različne teorije o tem, kdo je res umoril priljubljenega predsednika, največkrat pa so omenjene ameriška obveščevalna služba Cia, Kuba in Sovjetska zveza. Foto: EPA
Le dva dni potem ko je svet pretresla smrt ameriškega predsednik Johna F. Kennedyja, je njegov morilec tudi sam umrl. Teorij, ali je Oswald res pritisnil na petelina, ki je pokončal najbolj priljubljenega predsednika v vsej ameriški zgodovini, je veliko. Oswalda je 24. novembra 1963 v kleti policije v Dallasu ubil Jack Ruby, lastnik nočnega kluba, ki je bil povezan z organiziranim kriminalom. Ruby naj bi ga ubil zaradi jeze po umoru Kennedyja. Oswald, nekdanji marinec, je umrl star 24 let. Foto: http://www.huffingtonpost.com
Le nekaj let po nasilni smrti Johna F. Kennedyja je enaka usoda doletela njegovega mlajšega brata, senatorja Roberta F. Kennedyja. V zgodnjih jutranjih urah 5. junija 1968 ga je ubil Sirhan Sirhan. Za razliko od starejšega brata, ki je umrl na kraju zločina, se je Robert boril za življenje, a so bile rane prehude. Umrl je dan pozneje. RFK je bil takrat kandidat demokratov za predsednika ZDA. Sirhanov motiv ni bil popolnoma pojasnjen, za umorom naj bi se kot palestinski terorist maščeval za ameriško podporo Izraelu med šestdnevno vojno leta 1967. RFK je umrl star 42 let. Foto: http://www.historyplace.com
Znani pastor Martin Luther King je bil vodja gibanja za človekove pravice, ki se je borilo za ukinitev rasne diskriminacije za Afroameričane. Leta 1955 se je zavzel za temnopolto Roso Parks, ker se ni hotela premakniti v zadnji del avtobusa, ki je bil namenjen temnopoltim. Pastor se je znašel na položaju voditelja bojkota avtobusov in dosegel ukinitev ločenih oddelkov na avtobusih. 4. aprila leta 1968 je stal na balkonu svoje sobe v motelu, ko ga je ustrelil belopolti James Earl Ray, ki se ni strinjal s Kingovim bojem za pravice temnopoltih. Po njegovi smrti so sledili nemiri v več kot 60 mestih po ZDA, predsednik Johnson pa je pet dni po atentatu razglasil dan žalovanja. Leta 1964 je King prejel Nobelovo nagrado za mir. Foto: EPA
Egiptovski predsednik Anvar Sadat, znan tudi kot Anvar El Sadat in Mohamed Anvar El Sadat, je bil ubit 6. oktobra leta 1981. Med parado ga je ubila skupina Egiptovski islamski džihad pod vodstvom Kalida Islambulija. Člani vojske so vanj vrgli nekaj granat, pri čemer je bilo ranjenih več ljudi, med njimi tudi podpredsednik Hosni Mubarak in prihodnji sekretar Organizacije združenih narodov Butros Butros Gali. Sadata je nasledil podpredsednik Hosni Mubarak. Foto: EPA
Legendarnega indijskega voditelj Mahatmo Gandija je 30. januarja 1948 med nočnim sprehodom v Birla Bhavanu v New Delhiju ustrelil Nathuram Godse, hindujski skrajnež, ki je bil povezan s še enim skrajnemež Mahasabho, ki je Gandhija obtožil, da je kriv za šibko Indijo. Godseju in njegovemu sozarotniku Narayanu Apteju so pozneje sodili, 15. novembra 1949 pa so ju usmrtili. Na Gandhijevem grobu je napis He Ram, kar pomeni Oh Bog, kar naj bi bile njegove zadnje besede. Foto: EPA
4. novembra 1995 je svet obkrožila vest, da je v Tel Avivu v atentatu umrl izraelski premier Jicak Rabin, ki si je prizadeval za ureditev odnosov med Izraelci in Palestinci. Ustrelil ga Jigal Amir, desničaski izraelski radikalec, ki je nasprotoval sklenitvi miru z Arabci. Atentat je napravil po velikem shodu, ki je bil organiziran v podporo mirovnim prizadevanjem, Rabin pa je umrl nekaj ur zatem v bolnišnici. Skupaj z Jaserjem Arafatom in Šimonom Peresom je Rabin leta 1994 prejel Nobelovo nagrado za mir za vlogo. Foto: EPA
Srbskega premierja Zorana Djindjića so ustrelili 12. marca 2003 pred poslopjem srbske vlade, ko je izstopal iz avtomobila. Atentat je organiziral nekdanji poveljnik posebnih policijskih enot Milorad Ulemek - Legija, da bi Djindjiću preprečil, da bi vse pripadnike Rdečih baretk poslati na sodišče v Haag. Policija je takrat izvedla obsežno akcijo, v kateri so priprli 11.000 ljudi, po štirih letih pa je sodišče za umor nekdanjega srbskega premierja obsodilo 12 ljudi, najvišjo, 40-letno zaporno kazen pa sta prejela nekdanja komandanta Milorad Ulemek - Legija in Zvezdan Jovanović - Zveki. Foto: EPA
Maja leta 2002 je bil med predvolilno kampanjo ubit voditelj nizozemske skrajne desnice Pim Fortuyn. Njegova stranka je na volitvah nato zasedla drugo mesto. Kontroverznega 54-letnega politika, tudi odkritega geja, ki je ostro nasprotoval islamu in priseljencem, je ubil Volkert van der Graaf, ki je na sodišču priznal, da ga je ubil, da bi mu preprečil pridobivanje volivcev z napadanjem šibkih delov službe. Foto: EPA
Litvinenko je bil nekdanji ruski agent, ki je emigriral v Veliko Britanijo. 1. novembra 2006 mu, potem ko je jedel v londonski restavraciji Itsu, postalo slabo. Tri dni kasneje se je njegovo stanje poslabšalo, tri tedne kasneje pa je umrl. Vzrok smrti: zastrupitev s smrtonosnim radioaktivnim polonijem 210. Ves svet je spremljal njegovo hiranje, sam je le nekaj pred smrtjo vpletenosti vanjo obtožil ruskega predsednika Vladimirja Putina. Zaenkrat za njegovo smrt ni odgovarjal še nihče, britanske oblasti pa zanj sumijo Lugovoja, s katerim je Litvinenko tudi sodeloval. Litvinenko je umrl star 44 let. Foto: EPA