Vojni zločini v Vukovarju so ena izmed najtemnejših plati vojne na Hrvaškem. Foto: EPA
Vojni zločini v Vukovarju so ena izmed najtemnejših plati vojne na Hrvaškem. Foto: EPA

Pejić, britanski državljan po rodu iz Vukovarja, naj bi kot pripadnik teritorialne obrambe Vukovarja sodeloval pri poboju najmanj 200 hrvaških vojnih ujetnikov v jami Grabovo na Ovčaru novembra leta 1991. Ker ni bil dosegljiv srbskemu pravosodju, je bila za njim razpisana mednarodna tiralica. V tem času je živel v Veliki Britaniji.

Na posebnem sodišču za vojne zločine v Beogradu se je začelo novo sojenje osumljenim za vojne zločine na Ovčari, pripadnikom teritorialne obrambe in članom paravojaške skupine, ki jo je ustanovila Srbska radikalna stranka pod vodstvom zdajšnega haaškega obtoženca Vojislava Šešlja.

Jeza Hrvatov zaradi milih kazni
Za vojne zločine na Ovčari je haaško sodišče do zdaj obsodilo tri nekdanje častnike jugoslovanske vojske. Polkovnik Mile Mrkšić je bil obsojen na 20 let zapora, Veselin Šljivančanin na pet let, Miroslav Radić pa je bil oproščen. Hrvati so bili izjemno razočarani nad tako milimi kaznimi za tako velik zločin, zato so tudi protestirali pri Združenih narodih.

Sodišče je tako imenovani vukovarski trojki sodilo zaradi vpletenosti v poboj 264 ljudi v Vukovarju. V tamkajšnjo bolnišnico se je novembra leta 1991 zateklo več sto beguncev, med njimi je bilo največ Hrvatov. Njihove upe, da bodo ob pomoči mednarodnih opazovalcev evakuirani, so zatrle srbske sile, ki so jih na silo strpale v avtobuse in jih odpeljale na samotno kmetijo, kjer so jih mučili, najmanj 264 pa jih je tudi umrlo. Njihova trupla naj bi na kraju zločina v množičnem grobišču zakopali z buldožerji.

G. V.