Svet je bil že na poti, da bi dosegel cilj izkoreninjenja lakote do leta 2030, vendar pa danes objavljeno poročilo opozarja, da ga je koronavirus poslal nazaj v napačno smer, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Gospodarsko nazadovanje kot posledica ukrepov za zajezitev covida-19 po vsem svetu je prispevalo k enemu največjih povečanj svetovne lakote v zadnjih desetletjih, piše v letnem poročilu o stanju preskrbe s hrano in prehrano, ki ga je sestavilo več agencij Združenih narodov.

Čeprav celotnega vpliva pandemije še ni mogoče ugotoviti, v poročilu piše, da je leta 2020 lakoto trpelo med 720 in 811 milijoni ljudi. Glede na sredino predvidenega razpona pri 768 milijonih je lakoto lani trpelo približno 118 milijonov ljudi več kot leta 2019, kar je 18-odstotno povečanje.

Vsak deseti človek je podhranjen, to pomeni do 811 milijonov ljudi, kar predstavlja približno 9,9 odstotka vseh ljudi, potem ko je bil v letu 2019 ta delež 8,4-odstoten.

Lakoto je lani v Afriki trpel približno vsak peti človek ali 21 odstotkov prebivalstva, kar je na letni ravni tri odstotne točke več. Afriki sledita Latinska Amerika in Karibi, kjer je lakoto trpelo 9,1 odstotka prebivalstva (dve odstotni točki več kot leta 2019), in Azija, kjer je bilo lačnih devet odstotkov prebivalstva (1,1 odstotne točke več kot leto prej).

Lakota je lani prizadela 46 milijonov več ljudi v Afriki, skoraj 57 milijonov več v Aziji in približno 14 milijonov več v Latinski Ameriki in na Karibih.

Tretjina prebivalstva nima dostopa do ustrezne hrane

"Skoraj vsak tretji prebivalec sveta (2,37 milijarde) leta 2020 ni imel dostopa do ustrezne hrane – v samo enem letu je to povečanje za skoraj 320 milijonov ljudi," še piše v poročilu. Omenjenih 2,37 milijarde predstavlja 30 odstotkov vse svetovne populacije. Ta kazalnik razširjenosti zmerne ali hude prehranske negotovosti je v enem letu poskočil za toliko kot v vseh prejšnjih petih letih skupaj.

"Pandemija le vrh ledene gore"

Povečanje lakote je bilo široko razširjeno, saj je gospodarska recesija prizadela skoraj vse države z nizkim in srednjim dohodkom. Največji udarec so doživele države, ki so se poleg pandemije spoprijemale tudi s podnebjem povezanimi nesrečami ali oboroženimi spopadi, ali obojim.

"Pandemija covida-19 je le vrh ledene gore," so agencije ZN-a zapisale v poročilu. Še bolj skrb vzbujajoče je, da je pandemija razkrila ranljivosti, ki so se v prehranskih sistemih v zadnjih letih pojavljale kot posledica večjih dejavnikov, kot so oboroženi spopadi, podnebne spremenljivosti in skrajnosti ter gospodarske upočasnitve in upadi.

Podnebni in prehrambni vrh kot priložnost za spremembe

Pri pripravi poročila so sodelovali Organizacija ZN-a za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodni sklad za razvoj podeželja (Ifad), Sklad ZN-a za otroke (Unicef), Svetovni program ZN-a za hrano (WFP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Po njihovi presoji obstaja edinstvena priložnost, da se letos spremeni dinamika, saj bodo potekali dva največja vrha o hrani in prehrani ter srečanje COP26 o podnebnih spremembah.