Etiopija je bila prizorišče hude lakote leta 1984, ko je umrlo do milijon ljudi. Foto: Reuters
Etiopija je bila prizorišče hude lakote leta 1984, ko je umrlo do milijon ljudi. Foto: Reuters

V pokrajini Tigraj in sosednjih Amhari in Afarju 350.000 ljudi živi v "resni krizi", ugotavlja analiza, ki jo je podprl ZN. V Tigraju je zaradi spopadov med vladnimi silami in uporniki razseljenih 1,7 milijona ljudi.

Razmere na območju, povezane s hrano, so "katastrofalne", kar pomeni, da ljudje stradajo in tudi umirajo. Eden od prebivalcev na zahodu Tigraja je za BBC dejal, da nimajo nič hrane. V sedmih mesecih vojne so jim odvzeli vse pridelke in živino, je pojasnil in dodal, da jim milica, povezana z vlado, ni dovolila poiskati pomoči.

Analiza je pokazala, da je kriza posledica spopadov, razseljevanja ljudi, omejitve gibanja, omejenega humanitarnega dostopa, izgube pridelkov in nedelujočega trga.

Od maja 5,5 milijona ljudi živi v veliki negotovosti glede hrane, razmere pa naj bi se še slabšale do septembra. A poročilo ni uradno razglasilo lakote, kar zahteva zelo specifično definicijo.

K takojšnjemu ukrepanju so pozvali ZN-ovi Svetovni program za hrano, Organizacija za hrano in kmetijstvo ter Sklad za otroke Unicef.

Tigraj in sosednja pokrajina Volo sta bila leta 1984 v središču lakote, ki sta jo povzročila suša in vojna. Umrlo je med 600.000 in milijon ljudi.

Konflikt v Tigraju je izbruhnil novembra lani, ko je etiopska vlada pod vodstvom premiera Abiyja Ahmeda začela vojaško ofenzivo proti regionalni vladajoči Tigrajski ljudski osvobodilni fronti (TPLF) na severu države, v konflikt pa se je vključila tudi vojska sosednje Eritreje, ki podpira etiopsko vlado.

Lakota v severni etiopski pokrajini Tigray