"Zaradi številnih vojn, podnebnih sprememb, uporabe lakote kot političnega in vojaškega orožja ter pandemije, ki vse še dodatno poslabšuje, je 270 milijonov ljudi na poti proti stradanju," je poudaril izvršni direktor WFP-ja David Beasley.

"Če ne bomo zadostili njihovim potrebam, bo izbruhnila pandemija lakote, ki bo veliko hujša od učinkov covida-19," je dodal na sedežu WFP-ja v Rimu, kjer je prejel nagrado.

"Zdaj smo morda v najbolj prelomnem trenutku v sodobni zgodovini"

Mednarodna organizacija iz sistema Združenih narodov letošnjo Nobelovo nagrado prejme za prizadevanja za boj proti lakoti, za prispevek k izboljšanju razmer za mir na nemirnih območjih in za prizadevanja pri preprečevanju uporabe lakote kot orožja, je odločitev o nagrajencu oktobra utemeljil Nobelov odbor.

Predsednica Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen, ki se je oglasila s sedeža odbora v Oslu, je poudarila, da WFP ob naraščanju nacionalističnih teženj po vsem svetu "predstavlja prav tisto obliko mednarodnega sodelovanja, ki jo svet trenutno nujno potrebuje."

Beasley pa je Nobelovo nagrado označil za več kot zahvalo, saj je to, kot je poudaril, "poziv k ukrepanju." Povedal je še, da je lakota na pragu človeštva, hrana pa pot do miru.

"Zdaj smo morda v najbolj prelomnem trenutku v sodobni zgodovini," je še dejal izvršni direktor WFP-ja in pojasnil, da je po stotih letih prizadevanj za zmanjšanje revščine 270 milijonov ljudi na robu stradanja, po drugi strani pa je na svetu 400.000 milijard dolarjev bogastva. "Da bi 30 milijonov ljudi rešili pred lakoto, potrebujemo le pet milijard dolarjev (4,12 milijarde evrov) od tega bogastva," je dodal.

Govor je Beasley sklenil z besedami, da vsak večer ob odhodu v posteljo joče za otroki, ki jih niso mogli rešiti. "Če nimamo dovolj denarja in dostopa, ki ga potrebujemo, se moramo odločiti, kateri otroci bodo jedli in kateri ne, kateri bodo živeli in kateri umrli," je poudaril.

"Prosim, ne zahtevajte od nas, da izbiramo, kdo bo živel in kdo umrl," je pozval. Ob tem pa je dodal: "Nahranimo vse."

Prvič po drugi svetovni vojni odpovedana podelitev

Letošnje Nobelove nagrajence v šestih kategorijah so tako kot običajno, a z manj fizično prisotnimi novinarji, razglasili oktobra, a zaradi pandemije nihče od njih ni prišel po plaketo in medaljo v Stockholm oziroma Oslo.

Slovesnosti tradicionalno potekata 10. decembra na obletnico smrti ustanovitelja nagrad, švedskega industrialca in izumitelja dinamita Alfreda Nobela.

Slovesnosti v Stockholmu niso odpovedali že od druge svetovne vojne, slovesnost v Oslu pa je bila nazadnje odpovedana leta 1976, ko zaradi pomanjkanja primernih kandidatov niso podelili nagrade za mir.