S podaljšanjem roka za pogajanja srbskih in kosovskih voditeljev o prihodnjem statusu pokrajine želijo ZDA in Evropa pridobiti odobritev Rusije in preprečiti njeno uporabo veta na resolucijo o neodvisnosti Kosova, ki je nastala na podlagi načrta posebnega odposlanca ZN-a Marttija Ahtisaarija. Po Ahtisaarijevem načrtu bi imelo Kosovo pravico pristopati k mednarodnim dogovorom in zaprositi za članstvo v mednarodnih organizacijah, tudi v ZN-u.

Do nove rešitve v 120 dneh?
Če pogajanja po 120 dneh ne bi obrodila sadov, bi resolucija samodejno uveljavila Ahtisaarijev načrt o neodvisnosti srbska pokrajine, ki je pod protektoratom ZN-a že osem let, ko je Nato z bombardiranjem Srbije ustavil srbsko nasilje nad kosovskim prebivalstvom.

Usoden bo dogovor z Rusijo
Rusija nasprotuje neodvisnosti Kosova od Srbije, njene zaveznice, zato je njena podpora resoluciji, ki od kosovskih Albancev ne bi zahtevala sprejetja srbskih predlogov in bi uveljavila Ahtisaarijev načrt, malo verjetna. Zahodne države si želijo čimprejšnje razrešitve statusa Kosova, saj srbsko-kosovski pogovori niso bili uspešni, Rusija pa je, podobno kot Francija, zahtevala več časa za pogajanja.

Dogovor je močno odvisen od srečanja ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, v Kennebunkportu v ZDA 2. julija. Nekdanji finski predsednik Ahtisaari je v ponedeljek izrazil prepričanje, da bo Moskva vložila svoj veto na njegov načrt, a da bo pokrajina še letos postala neodvisna. To bi lahko pomenilo rešitev kosovskega vprašanja zunaj okvirov ZN-a s pomočjo ZDA in EU-ja, je dodal finski diplomat.

Različni odzivi Srbije in Kosova
Srbski premier Vojislav Koštunica je dejal, da je nesprejemljiv vsak predlog, ki bi vodil v neodvisnost Kosova, prepričan pa je tudi, da bi Rusija na vsak tak predlog vložila veto. Kosovske oblasti od mednarodne skupnosti zahtevajo pojasnila v zvezi z urejanjem statusa Kosova, vmešavanje glavne haaške tožilke Carle del Ponte v procese reševanja tega statusa pa je po njihovem mnenju nesprejemljiv.