V skladu s poljskimi zakoni lahko državljanom, ki so sodelovali pri sporazumu s Cio, s katerim je bilo dovoljeno mučenje osumljencev, sodijo na navadnih sodiščih ali pa na posebnem sodišču za vladne uslužbence. Foto: EPA
V skladu s poljskimi zakoni lahko državljanom, ki so sodelovali pri sporazumu s Cio, s katerim je bilo dovoljeno mučenje osumljencev, sodijo na navadnih sodiščih ali pa na posebnem sodišču za vladne uslužbence. Foto: EPA

V dve strani dolgem zaupnem dokumentu poljske tajne službe, do katerega se je dokopal časopis Gazeta Wyborcza, piše o obstoju skrivnega zapora, vendar ni izrecno omenjeno, da bi ga uporabljali za teroristične osumljence, čeprav obstajajo namigi, da se je pri zasliševanjih uporabljalo sporne metode mučenja. "Nedvomno je bilo sodelovanje med poljskimi in ameriškimi tajnimi službami. A če je prihajalo tudi do mučenja, bomo, upam, kmalu izvedeli," je dejal vir blizu poljske tajne službe.

Z navedbami zaupnega dokumenta se že ukvarja državno tožilstvo, kar je od njega zahteval tudi premier Domald Tusk, ki sicer naj ne bi vedel za dokument. Vsi trije nekdanji poljski ministri so zanikali, da bi vedeli za obstoj skrivnih zaporov na poljskem ozemlju.

Po špekulacijah tujih in domačih medijev naj bi skrivni zapor na Poljskem deloval med letoma 2002 in 2005, ko je bil predsednik države Aleksander Kwasniewski, medtem ko sta bila na čelu levo usmerjene vlade Leszek Miller in Marek Belka ter nato še na čelu desne vlade Kazimierz Marcinkiewicz.

Prvič je svetovna javnost za obstoj skrivnih zaporov ameriške obveščevalne službe na evropskih tleh izvedela leta 2005, ko se je o tem razpisal ameriški časopis Washington Post, organizacija za človekove pravice Human Rights Watch pa je s prstom pokazala na Poljsko in Romunijo, kar so pozneje potrdila tudi ločena poročila Sveta Evrope, Evropskega parlamenta in Evropske komisije.

G. V.