Papež Benedikt XVI. se danes odpravlja na štiridnevni obisk v Veliko Britanijo, kjer se bo srečal s kraljico Elizabeto II. ter britanskim premierjem Davidom Cameronom in njegovim namestnikom Nickom Cleggom ter z najvišjimi predstavniki Anglikanske cerkve. Obisk bo precej spolzek zaradi osrednjega namena, to je beatifikacije kardinala Johna Henryja Newmana, ki je leta 1845 prestopil med katoličane, in zaradi prikrivanja spolnih zlorab, ki so jih zagrešili katoliški duhovniki. Kaj o papeževm obisku meni dr. Bogdan Dolenc s Slovenske škofovske konference, si lahko preberete v spodnjem intervjuju.

Med Anglikansko cerkvijo in Vatikanom (Katoliško cerkvijo) obstaja nekaj spornih točk. Katere teme so najbolj pereče in kako velik je dejansko razkol med Cerkvama?
V ekumenskem duhu poudarjamo najprej to, kar nam je skupno: to je vera v Boga in v Jezusa Kristusa, skupen krst, skupno priznavanje Svetega pisma; nadalje nauk cerkvenih očetov ter skupna večstoletna krščanska dediščina z živimi izročili v bogoslužju, teologiji, duhovnosti in misijonu. Obstaja torej skupni temelj, skupni izvir in središče že obstoječe edinosti, čeprav je ta še nepopolna: to sta Jezus Kristus in poslanstvo, da ga prinašamo svetu. Pri anglikancih "katoliška izročila in ustanove delno še naprej obstajajo" (prim. dokumente 2. vatikanskega koncila (1962–1965)). "Gledano s katoliškega stališča, anglikanska skupnost vsebuje pomembne prvine Cerkve Jezusa Kristusa" (kardinal Walter Kasper, do nedavnega predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov). Med Cerkvama že štirideset let poteka teološki dialog. Še večjega pomena so medsebojna srečanja in obiski. Vsi anglikanski primasi po letu 1965 so obiskali papeža.

Razlike izhajajo iz tega , da je "Anglikanska cerkev hkrati katoliška in reformirana", kot se je izrazil neki anglikanski škof. Ohranila je pretežno katoliško ureditev (škofovsko, duhovniško in diakonsko službo ter katoliško bogoslužje), vendar je mnogim prvinam dala deloma novo protestantsko vsebino (npr. zakramentom) in prekinila stike s papežem. Ohranila je veliko spoštovanje do cerkvenega izročila oz. tradicije. Od spornih točk, ki so se pojavile v zadnjih desetletjih, omenimo dve:
1. Žensko duhovništvo
Posvečevanje žensk za opravljanje duhovniške službe je mogoče po odločitvi anglikanske skupnosti iz leta 1992, a se je v več pokrajinah začelo že leta 1974, za opravljanje škofovske službe pa od leta 1989. V 28 anglikanskih provincah posvečujejo ženske za duhovništvo, v štirih pa tudi za škofovstvo. V apostolskem pismu Duhovniško posvečenje (1994) je papež Janez Pavel II. zapisal, da je Cerkev "zavezana volji Jezusa Kristusa" in "nima nikakršne oblasti, da bi podeljevala duhovniško posvečenje ženskam". Pri tem gre za vzpostavljanje "neke nove tradicije, ki je tuja tradiciji Cerkve vseh časov". Kardinal W. Kasper pa zatrjuje, da je to dejanje "korak v smer Protestantskih cerkva" in "odklon od skupnega stališča vseh Cerkva prvega tisočletja, ne samo od Katoliške cerkve, ampak tudi od Orientalskih in Pravoslavnih cerkva".
2. Škofovska posvečenja istospolnih oseb
Po letu 2003 je bilo v Anglikanski cerkvi tudi nekaj posvečenj istospolnih oseb, ki so naletela na nestrinjanje v velikem delu anglikanske skupnosti. S tem je povezana tudi praksa nekaterih cerkvenih pokrajin, da s posebnim obredom blagoslovijo istospolne zveze med dvema moškima ali med dvema ženskama. Nauk Katoliške cerkve o spolnosti, posebej tudi o homoseksualnosti, je utemeljen v Svetem pismu. Nanj se sklicujejo tudi vsi drugi kristjani.

Kakšna sta narava in namen tokratnega obiska papeževega obiska v Angliji? Zakaj prihaja do obiska ravno zdaj (ima to kaj opraviti s škandalom zaradi zlorab, ki je izbruhnil na Irskem)?
Gre za prvi državni obisk kakega papeža v Veliki Britaniji. Papež Benedikt XVI. se bo srečal s kraljico Elizabeto II., z vodilnimi politiki in predstavniki Anglikanske cerkve. Primerjava z obiskom papeža Janeza Pavla II. leta 1982: obisk papeža Janeza Pavla II., ki je trajal 9 dni, je bil izrazito pastoralen in je bil namenjen najprej katoličanom. Razen kratkega vljudnostnega obiska kraljice je bil omejen na obhajanje bogoslužij. Papež Benedikt XVI. prihaja na povabilo angleške kraljice. Obisk je namenjen celotni britanski državi. Ima tudi pastoralni namen, zlasti v zvezi z beatifikacijo kardinala Newmana. Kraljica Elizabeta II. je praktična kristjanka. Še več, formalno nosi celo naziv "poglavarke Angleške cerkve". Vero javno izraža npr. v božičnih nagovorih. Poleg tega velja, da je povabilo na državni obisk enkratno in ga ni mogoče ponoviti. Povabilo papeža Benedikta XVI. je izraz kraljičine pozornosti in osebne naklonjenosti. Obenem je usklajeno z angleško vlado, ki papežu priznava vlogo duhovnega voditelja. Okrog 10 odstotkov britanskega prebivalstva med angleško vlado in Svetim sedežem vidi nekaj mogočih področij sodelovanja, npr. boj proti revščini v svetu in delo za vzgojo. Papež Benedikt XVI. je omenil, da je zanj osebno glavni namen obiska na Otoku razglasitev kardinala Johna Henryja Newmana za blaženega. Joseph Alois Ratzinger ga je vse od svojih študijskih let občudoval kot velikega teologa. Označil ga je kot "velikega Angleža, bogatega s plemenito modrostjo" in zgled "neoporečnega in svetega življenja", ki s svojimi spisi in deli prepričljivo uteleša "globoko sintezo med krščansko vero in britanskim duhom".

Menite, da se bo papež sestal z žrtvami zlorab, kot se ugiba? Kako pomembno bi bilo, da se sestane z njimi?
Termin obiska nima opraviti s spolnimi zlorabami duhovnikov. Papež je tovrstne zlorabe z vso jasnostjo že večkrat obsodil in bo to verjetno storil tudi ob priložnosti tega obiska. V programu srečanje z žrtvami za zdaj ni predvideno. Vatikanska navodila o tem so že bila podana. Zdaj se mora problematika spolnega nasilja razreševati predvsem na ravni škofij in škofovskih konferenc.

Kakšno je stanje katolicizma in katoličanov v Veliki Britaniji? Kakšno sporočilo bo papež prinesel britanskim katoličanom?
Uradna statistika navaja, da na Škotskem, v Angliji in Walesu živi okrog 6 milijonov katoličanov. Škofovska konferenca obsega 30 škofij. Nedeljsko mašo obiskuje okrog 1,1 milijona vernikov. V pastoralno delo je vključenih 4.400 duhovnikov in 1.069 redovnikov, med katerimi je 811 že upokojenih. V Angliji in Walesu je 1066 samostanskih skupnosti. Na duhovništvo se pripravlja 136 bogoslovcev. Papež v Veliko Britanijo prihaja zato, da katoličane potrdi v veri in samozavesti, saj imajo v britanski družbi pomembno vlogo. Tamkajšnja Katoliška cerkev zaradi priseljevanja iz dežel tretjega sveta postaja zelo pisana. Westminstrski nadškof Vincent Nichols je izrazil željo, da bi angleška družba ob srečanju s papežem odkrila, "da je vera dar, ki ga je treba odkriti, in ne problem, ki ga je treba razrešiti".
Isti nadškof je pred časom v članku z naslovom Narod, ki je pozabil na Boga naslikal dokaj mračno podobo Velike Britanije kot razkristjanjene družbe, ki "izgublja dušo, ko goji samo posvetno racionalnost". Tudi njegov predhodnik C. Murphy-O'Connor ugotavlja, da je Velika Britanija "sovražen kraj za religiozne ljudi, posebej za kristjane", mnogi gledajo na vero kot na "zasebno čudaštvo", "ateizem je postal bolj napadalen". Le vsak tretji zakon se še sklene v cerkvi. Napoveduje, da bo leta 2050 že več muslimanov praktikantov (tistih, ki se udeležujejo verskih obredov) kot jih bo v vseh krščanskih Cerkvah.