Foto: EPA
Foto: EPA

Tokratno poročilo na splošno kaže veliko pozitivnih premikov v državah članicah, vendarle pa zaskrbljenost ostaja in v nekaterih članicah se je še povečala, na primer pri neodvisnosti sodstva in položaju v medijih, je opozorila podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova.

Poročilo sicer ne izpostavlja nobene članice posebej, vendarle pa je komisija v preteklosti večkrat opozarjala na kršitve pravne države in stanje svobode medijev na Madžarskem in Poljskem.

Drugo poročilo o vladavini prava gradi na metodologiji in obsegu prejšnjega poročila s poudarkom na štirih ključnih elementih – pravosodnem sistemu, protikorupcijskem okviru, pluralizmu in svobodi medijev ter sistemu zavor in ravnovesij.

"Države članice lahko dosežejo napredek pri vprašanjih, ki zadevajo pravno državo. Vendar je bil ta napredek neenakomeren in v vrsti držav članic obstajajo vzroki za resno zaskrbljenost, zlasti kar zadeva neodvisnost sodstva. Poleg tega sta bila v zadnjih mesecih umorjena dva novinarja – to ni sprejemljivo. Poročilo poziva k odločnim ukrepom za izboljšanje medijske svobode in pluralizma," je še sporočila Jourova, ki je na skupni novinarski konferenci s komisarjem za pravosodje Didierjem Reyndersom še posebej opozorila na nedavno smrt nizozemskega novinarja Petra de Vriesa.

Izziv za neodvisno sodstvo

Sorodna novica Bruselj zaskrbljen glede imenovanja tožilcev in groženj novinarjem v Sloveniji

Poročilo na področju pravosodnih sistemov kaže, da so v številnih članicah bili ali se že izvajajo koraki, sprejeti za krepitev neodvisnosti sodstva z reformami, povezanimi s sodnimi sveti, imenovanjem sodnikov ter neodvisnostjo in avtonomijo tožilstva. V nekaterih članicah pa politični napadi in ponavljajoči se poskusi spodkopavanja sodnikov ali pravosodnih institucij predstavljajo še naprej izziv za neodvisnost sodstva.

Vsi medijski regulatorji niso brez političnega vpliva

Med pandemijo covida-19 so bili novinarji in medijski delavci v Evropi pod velikim pritiskom. Zaradi veliko opozoril glede varnosti novinarjev in nedavnih tragičnih dogodkov je treba to vprašanje obravnavati po vsem EU-ju. Vsi medijski regulatorji niso brez političnega vpliva in v nekaterih državah članicah obstaja velika nevarnost političnega vmešavanja v medije.

Civilna družba se ponekod spoprijema z resnimi izzivi

Civilna družba ima glede na ugotovitve komisije na splošno koristi od podpornega okolja v večini držav članic, vendar pa se v nekaterih članicah še vedno spopada z resnimi izzivi, naj gre za namerne grožnje oblasti, neustrezno zaščito pred fizičnimi ali verbalnimi napadi ali za neustrezno raven zaščite temeljnih pravic, ki zagotavlja njihovo delo.

V poročilu je poudarjena tudi močna odpornost nacionalnih sistemov med pandemijo covida-19. Ta pandemija je obenem pokazala, kako pomembna je sposobnost ohranjanja sistema zavor in ravnovesij za spoštovanje pravne države, še navajajo v Bruslju.

Komisijo skrbi zamuda pri imenovanju evropskih tožilcev

Poslanske skupine pozdravile poročilo komisije

Največja politična skupina v Evropskem parlamentu Evropska ljudska stranka (EPP) je pozdravila objavo drugega letnega poročila o vladavini prava in pozvala k ukrepanju proti tistim, ki je ne spoštujejo. "Grožnje vladavini prava spodkopavajo pravne, politične in ekonomske temelje EU-ja, pomanjkljivosti v eni članici pa vplivajo na druge članice in EU kot celoto," so dodali.

Objavo poročila so pozdravili tudi v drugi največji politični skupini v parlamentu socialistov in demokratov S & D, pri čemer pa so izpostavili pomanjkanje priporočil vladam za odpravo pomanjkljivosti. Glede napadov na svobodo medijev in neodvisnost pravosodja so opozorili, da ti niso enaki v vseh državah članicah. Razmere na teh področjih se stalno poslabšujejo na Madžarskem in Poljskem, so dodali.

"Slovensko predsedstvo pozivamo, naj Svet EU-ja na podlagi tega poročila postopek po 7. členu proti Poljski in Madžarski premakne v naslednjo fazo in izda priporočila," so poudarili. Obenem so opozorili, da zadnji napadi na novinarje in neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev tudi v primeru Slovenije kažejo, da "ne smemo čakati".

K ukrepanju in pripravi priporočil so pozvali tudi v politični skupini liberalcev (Renew).
Skupina Evropsko komisijo poziva, naj vzpostavi letni cikel nadzora s priporočili, časovnico in cilji.

Poročilo ostro predvsem do Madžarske

Glede Madžarske poročilo Evropske komisije opozarja na nezadostne nadzorne mehanizme za odkrivanje korupcije. Še vedno obstajajo pomanjkljivosti na področju financiranja političnih strank, lobiranja in "vrtljivih vrat". Tveganja klientelizma, favoriziranja in nepotizma v javni upravi na visoki ravni, pa tudi tveganja, ki izhajajo iz povezave med podjetji in političnimi akterji, še vedno niso obravnavana, navaja poročilo.

Medijski pluralizem na Madžarskem ostaja ogrožen. Še vedno obstajajo pomisleki glede neodvisnosti in učinkovitosti agencije za medije, tudi glede odločitev, ki so vodile do odprave frekvence radijski postaji Klubradio. Neodvisni mediji in novinarji še naprej naletijo na ovire in ustrahovanje.

Sorodna novica Evropska komisija grozi Poljski s kaznijo zaradi nespoštovanja sodbe Sodišča EU-ja

Resna zaskrbljenost a glede Poljske

Glede Poljske poročilo med drugim navaja, da reforme poljskega pravosodnega sistema, vključno z novim razvojem dogodkov, ostajajo vir resne zaskrbljenosti, omenjene že v prvem poročilu. Reforme, ki v državi potekajo od leta 2015, so povečale vpliv izvršilne in zakonodajne oblasti na pravosodni sistem na škodo neodvisnosti sodstva. To je tudi vodilo do uvedbe postopka komisije proti Poljski v skladu s 7. členom pogodbe o EU-ju.

Poročilo ocenjuje tudi stanje v medijih na Poljskem. Pri tem ugotavlja, da je medijski trg doslej veljal za raznolik, vendar se deležniki bojijo negativnih vplivov prevzema medijske skupine Polska Press, ki jo je prevzelo državno podjetje Orlen.

Zaskrbljenost je bila izražena tudi glede osnutka davčne zakonodaje, usmerjene proti nekaterim medijskim skupinam, v okolju, ki je vse bolj neprijazno do medijev v tuji lasti.
V povezavi s sistemom zavor in ravnovesij komisija ugotavlja, da je prostor civilne družbe še vedno živahen, vendar so ga še bolj prizadele splošne težave v zvezi s pravicami žensk in napadi na skupine LGBTI.