Lani je prek t. i. balkanske poti v Evropo prispelo okoli milijon beguncev. Foto: Reuters
Lani je prek t. i. balkanske poti v Evropo prispelo okoli milijon beguncev. Foto: Reuters
Okrepljen nadzor meje namadžarski strani. Foto: Reuters
V središču Beograda je znova več prebežnikov. Foto: Reuters

Prebežniki so v državo vstopili iz Makedonije in Bolgarije. Beograd ima težave tudi na meji z Madžarsko, ki namerava v Srbijo poslati več sto ljudi, ki so jih ujeli na obmejnem območju.

Da število nezakonitih prebežnikov znova narašča, opozarjajo tudi v Makedoniji, kjer je policija v samo 48 urah nedaleč od vasi Selemli, Dojran in Medzitlija ob makedonsko-grški meji ustavila okoli 800 prebežnikov.

Zastoji na avstrijsko-madžarski meji
Medtem pa se je plaz kritik znova usul na madžarsko vlado, ki je uvedla dodaten nadzor na avstrijski meji, ki je na avstrijski strani povzročila več kilometrov dolge zastoje vozil. Odločitev Madžarske je sicer odgovor na nedavno zaostritev nadzorov na avstrijski strani, potem ko so v nekem tovornjaku našli več nezakonitih priseljencev, kar je na madžarski strani povzročilo večkilometrske kolone predvsem tovornih vozil.

Ko je nato še Madžarska uvedla dodaten nadzor, je avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka za avstrijsko televizijo ORF omenjeni diplomatski ukrep utemeljil s tem, da Madžarska v nasprotju z Avstrijo po schengenskih pravilih nima pravice do ponovne uvedbe začasnega nadzora na mejah znotraj schengena.

Članice lahko začasen nadzor na notranjih mejah v schengenskem prostoru, kjer lahko Evropejci sicer potujejo brez sistematičnega preverjanja potnih listin, uvedejo v primeru resne grožnje javnemu redu ali varnosti, v primeru nenadne in nepričakovane grožnje ter v izjemnih okoliščinah ob resnih težavah pri upravljanju zunanjih mej.

Neupoštevanje dublinske uredbe
Sobotka je v pogovoru za ORF v torek zvečer poostritev nadzora upravičil s tem, da vsak dan v tovornjakih in vozilih odkrijejo nezakonite prebežnike. Kot nerazumljivo je označil še to, da Madžarska, članica EU-ja, ne sprejema nazaj prosilcev za azil, kot to določa dublinska uredba, in da pravi, "da zanjo ne velja tisto, kar velja za druge". Avstrijski kancler Christian Kern je že napovedal, da se bo pogovoril z madžarskim kolegom Viktorjem Orbanom, da bi Madžarska začela sprejemati nazaj prosilce za azil.

Madžarska uvedla nov sistem varovanja meja
Madžarska vlada je v torek sporočila, da je v boju proti nezakonitim migracijam na zunanji schengenski meji s Srbijo in Hrvaško uvedla nov sistem varovanja meja, s katerim želi preprečiti "več sto tisoč ljudem vstop na območje EU-ja, ne da bi kaj vedeli o njihovi identiteti, ciljih in načrtih".

V skladu s tem sistemom bodo begunce in migrante, ki jih bodo našli na območju, ki je od meje oddaljeno osem kilometrov, vračali na mejo, kjer bodo lahko v tranzitnem območju zaprosili za azil na Madžarskem. Če bodo to storili, bodo njihove prošnje takoj obravnavali. Razširili so tudi pristojnosti obmejne policije pri obravnavi beguncev. Madžarski Helsinški komite je že opozoril, da bodo s temi postopki za dodelitev statusa begunca še bolj netransparentni in da pomeni vračanje migrantov na mejo, ne da bi prej sprejeli njihove prošnje za azil, kršitev mednarodnega in evropskega prava.