Na 500 velikih ploščah so zapisana imena 579.606 vojakov iz 40 držav, postavljenih v elipso, ki se razteza na kar dveh hektarjih na travniku ob pokopališču v kraju Ablain-Saint-Nazair. Več kot 240.000 imen je britanskih, več kot 170.000 nemških in več kot 100.000 francoskih, a na spomeniku si sledijo po abecednem redu, ne glede na nacionalnost.

Čeprav naj bi bil današnji dan eden redkih, ko bi lahko nepriljubljeni francoski predsednik pozabil na pereče politične in gospodarske težave v državi, pa le ni bilo tako. Pokopališče je le nekaj ur pred slovesnostjo preletelo turistično letalo z napisom "www.Hollande-Demission.fr". Demission v francoščini pomeni odstopiti. Odgovornost za protest so že prevzeli v organizaciji Hollande demission, ki je med drugim vodila proteste proti istospolnim porokam.

Slovesnosti tudi drugod
Sicer pa ob 96. obletnici konca prve svetovne vojne (11. novembra 1918) slovesnosti potekajo tudi drugje po svetu; med drugim v belgijskem Ypresu, v več mestih v Veliki Britaniji in v ZDA na vojaškem pokopališču Arlington pri Washingtonu.

Vojna se je uradno začela 28. julija 1914, končala pa dobra štiri leta pozneje s podpisom premirja med predstavniki zmagovalne antante in poražene Nemčije na vagonu v gozdu francoskega kraja Compiegne. Premirje je začelo veljati natanko ob 11. uri na 11. dan 11. meseca. Mirovna pogodba je bila podpisana pol leta pozneje v Versaillesu 28. junija 1919.

Bitka topov
Značilno za prvo svetovno vojno je, da so zaradi tehnološkega razvoja v spopadih že uporabljali nove tehnologije z začetka 20. stoletja, vojaška taktika pa je ostala enaka tisti iz 19. stoletja, kar se je kazalo predvsem v pozicijski vojni v jarkih na frontah.

Pomembno vlogo v prvi svetovni vojni je odigralo topništvo; nekateri prvi svetovni vojni pravijo tudi bitka topov. Prvič so v spopadih tudi uporabili kemične pline, vojskovanje v zraku in podmornice. Pojavili so se prvi tanki. Bilanca vojne je bila najbolj tragična za vojake, saj jih je umrlo skoraj 10 milijonov, 20 milijonov pa jih je bilo ranjenih. Prva svetovno vojna je poleg več milijonov mrtvih vojakov prinesla tudi novo podobo evropskega zemljevida. Po prvi svetovni vojni so razpadla kar štiri cesarstva - avstro-ogrsko, rusko, nemško in otomansko.

Razdelitev Slovencev
Za Slovenijo je bila prva svetovna vojna po besedah zgodovinarja Boža Repeta v nacionalnem smislu katastrofa, saj je razdelila Slovence. Prej so živeli v eni državi, Avstro-Ogrski, razen Beneških Slovencev in Rezije, ki je pripadla Italiji že leta 1866. Večji del, osrednji del, je prišel v Jugoslavijo, to ga je v nacionalnem smislu pravzaprav nekako rešilo, cel zahodni del, se pravi Primorska, je prišla pod Italijo, tam se je že v zgodnjih 20. letih začel izrazit fašistični asimilacijski pritisk. Po koncu prve svetovne vojne, leta 1920, je Slovenija izgubila tudi del narodnega ozemlja s koroškim plebiscitom.

Slovencev pa prva svetovna vojna ni prizadela samo kot narod, pač pa tudi kot posameznike. Množično so umirali na frontah, pa tudi zaledju, izgnanstvu in internaciji. Čez del slovenskega ozemlja je potekala fronta, ki je za seboj pustila opustošenje, še ocenjuje Repe.

Koliko žrtev med Slovenci je vojna zahtevala, ni natančno znano. Janko Pleterski je izračunal, da je do leta 1917 padlo kakšnih 30.000 Slovencev in da je treba k temu prišteti vsaj še kakšno tretjino do konca vojne, če štejemo še civilne žrtve, ki jih je tudi nemogoče neposredno prešteti, bi bila ta številka po oceni zgodovinarjev nekje 100.000.