Generalna skupščina ZN-a je izbrala 19. avgust zaradi bombnega napada na sedež Združenih narodov v hotelu Canal v Iraku leta 2003, v katerem je bilo ubitih 22 ljudi, med njimi takratni visoki komisar ZN-a za človekove pravice in posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN-a Kofija Annana v Iraku, Sergio Vieira de Mello. Foto: EPA
Generalna skupščina ZN-a je izbrala 19. avgust zaradi bombnega napada na sedež Združenih narodov v hotelu Canal v Iraku leta 2003, v katerem je bilo ubitih 22 ljudi, med njimi takratni visoki komisar ZN-a za človekove pravice in posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN-a Kofija Annana v Iraku, Sergio Vieira de Mello. Foto: EPA
Ena največjih organizacij za humanitarno pomoč na svetu je Evropska komisija, ki je samo lani namenila skoraj milijardo evrov za humanitarne programe v več kot 70 državah. Foto: EPA
Sedež ZN-a v Bagdadu
Po napadu v Bagdadu je ZN umaknil svojo misijo iz Iraka. Foto: EPA
Svetovni dan humanitarcev

V Združenih narodih upajo, da bo počastitev humanitarnega dneva prinesla vso pozornost, ki je potrebna za pridobitev podpore humanitarnim delavcem pri opravljanju njihovega dela. Predvsem je ob tem dnevu pomembno zavedanje, v kako nevarnih razmerah pogosto delujejo humanitarni delavci.

Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) je poudaril, da je bilo lani kar 260 humanitarnih delavcev ubitih, ugrabljenih ali resno poškodovanih v nasilnih napadih, kar je največ do zdaj. Prvi humanitrani dan poteka na šesto obletnico napada na sedež ZN-a v Bagdadu, ko je umrlo 22 ljudi.

Vse več žrtev katastrof
Po oceni Unicefa imajo grožnje in napadi dvojni negativni učinek. Ubiti in ranjeni so ljudje, katerih edini motiv je pomagati drugim, posledično pa je zaradi napadov zmanjšana tudi pomoč, ki je ključna za preživetje civilistov, med katerimi je mnogo žensk in otrok. V preteklem desetletju se je število ljudi, ki so jih prizadele katastrofe, potrojilo. Povprečno prizadanejo 211 milijonov ljudi letno, med katerimi ženske in otroci predstavljajo 65 odstotkov.

Čeprav krizne razmere postajajo vse bolj kompleksne in njihovi vplivi še bolj uničujoči, Unicef poudarja, da ostaja zavezan zagotavljanju pomoči in preživetja otrokom ter zaščiti njihovih pravic v vseh okoliščinah, ne glede na to, kako zahtevne so. Otrokom po svetu zagotavlja ustrezno prehrano, zdravstveno oskrbo, dostop do čiste pitne vode in ustreznih sanitarij,
osnovno izobraževanje ter zaščito v posebno težkih okoliščinah.

Evropska unija je opozorila, da sta dostop humanitarne pomoči in varnost humanitarnih delavcev vse bolj ogrožena. Evropski komisar za razvoj in humanitarno pomoč Karel De Gucht je zato ob tej priložnosti pozval države, naj ne škodujejo civilistom in človekoljubnim delavcem, ki jim skušajo pomagati.

"Načela in vrednote človekoljubne pomoči - humanost, neodvisnost, nevtralnost in nepristranskost - bi morale ščititi človekoljubne delavce in jim omogočiti nemoteno delovanje v prizadevanjih za spopadanje s trpljenjem po svetu," je dejal komisar.

Evropska komisija poudarja, da ima prek svojega urada za humanitarno pomoč Echo stalna regionalna predstavništva v prestolnicah šestih držav (Senegal, Kenija, Jordanija, Indija, Tajska, Nikaragvi). Svoje osebje ima ves čas nameščeno v več kriznih žariščih po svetu in tesno sodeluje s partnerskimi organizacijami, kot so specializirane agencije ZN-a, Rdeči križ in Rdeči polmesec ter nevladne organizacije.

"Sledimo človekoljubni obvezi, podprti z jasnimi načeli pomoči razseljenim, ranjenim in tistim, ki potrebujejo hrano, vodo, zatočišče in osnovno zdravstveno pomoč," je ob humanitarnem dnevu poudarila generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Margaret
Chan in opozorila na naraščanje potrebe po nujni pomoči, hkrati pa tudi ponovila odločenost organizacije, da pomaga in da je čim prej tam, kjer je potrebna.

Resolucija nalaga državam članicam ZN-a in celotnemu sistemu svetovne organizacije, da dan počastijo na primeren način.

Svetovni dan humanitarcev