"Kolegom sem pokazal fotografije, posnete iz zraka in letal, ki jasno kažejo na razsežnost nezakonitega trgovanja z nafto in naftnimi derivati," je dejal po poročanju portala rt.com ruski predsednik Vladimir Putin. "Skupina vozil se vije več deset kilometrov, kar je z višine od 4000 do 5000 metrov vidno, kot da se raztezajo nad obzorjem," je še dodal.

Rusija pripravljena sodelovati s sirsko opozicijo
Pri tem je opozoril, da v tem trenutku ni pomembno ugibanje, katera država bije bolj ali manj učinkovito bitko z Islamsko državo, saj je zdaj pomembno skupno mednarodno sodelovanje v boju proti tej teroristični skupini. Znova je potrdil, da je Rusija pripravljena sodelovati s sirsko opozicijo, da porazijo IS.

ZDA odklonile sodelovanje
"Določene opozicijske skupine menijo, da je mogoče začeti dejavno operacijo proti IS-ju s pomočjo Rusije. Mi smo jim pripravljeni zagotoviti to podporo z zračnimi napadi. Če se bo to zgodilo, bo to dober temelj, na katerem bo grajeno politično soglasje," je dejal ruski predsednik in poudaril, da je Moskva v boju proti IS-ju pripravljena sodelovati tudi z ZDA, "na žalost pa so naši ameriški kolegi ponudbo zavrnili; poslali so nam le pisno sporočilo: vašo ponudbo zavračamo".

Kot je dejal na vrhu G20 ameriški predsednik Barack Obama, je dejal, da bi ameriška vojska lahko vkorakala v Mosul, Rako ali Ramadi in začasno odtsranila borce Islamske države, a bi se je potem znova prijel slab sloves, kar se je že zgodilo v preteklosti.

Putin meni, da je v prvi točki treba določiti, katere skupine v Siriji bodo označene kot teroristične in katere del sirske opozicije. "Naš boj mora biti osredotočen na teroristične skupine". Odzval se je tudi na kritike, ruskega zračnega posredovanja v Siriji, ki ga je začela izvajati 30. septembra. "Težko nas je kritizirati," je dejal in dodal, da je Rusija v preteklosti večkrat prosila svoje tuje partnerje, da ji zagotovijo podatke o položajih teroristov v Siriji.

Boj proti financiranju teroristov
Krvavi napadi teroristične skupine Islamska država (IS) v Parizu so dvajseterico najpomembnejših držav sveta povezali kot še nikoli do zdaj; napovedano sodelovanje v boju proti terorizmu je najtesnejše od vzpostavitve skupine G20 pred sedmimi leti. V sklepni izjavi so tako pozvali ves svet, naj se odzove na prebežniško krizo in deli bremena, ki so povezana z njo.

Voditelji držav G20 so tako danes v Antalyi potrdili odločen skupni boj proti terorizmu, je ob sklepu zasedanja povedal turški predsednik Reccep Tayip Erdogan. To pomeni tako na področju boja proti financiranju dejavnosti teroristov, zlasti z deljenjem obveščevalnih podatkov, zaseganjem sredstev teroristov, kriminalizacijo sodelovanja s terorističnimi skupinami in podobnimi ukrepi. Erdogan je dodal, da se terorizem ne sme povezovati z nobeno vero, nacionalnostjo, civilizacijo ali etnično skupino.

Sodelovanje na gospodarskem področju
Skupina G20 se je sicer dogovorila za sodelovanje na gospodarskih področjih. Opozorili so, da je globalna gospodarska rast neenakomerna in da še vedno ne izpolnjuje pričakovanj iz preteklosti. Ponovno so podčrtali lanski cilj, da bi do leta 2018 povečevali bruto domači proizvod za dva odstotka glede na leto 2013. Trenutno so na tretjini poti. Izrazili so tudi željo po "več in bolj kakovostnih službah". Do leta 2025 želijo znižati delež mladih med brezposelnimi za 15 odstotkov.

Podprli so tudi skupni načrt za boj proti davčnim utajam in pozvali h "globalno poštenemu in modernemu mednarodnemu davčnemu sistemu", po katerem bi podjetja plačevala davke tam, kjer kujejo dobičke. Države naj bi tako okrepile izmenjavo podatkov na področju davkov in bančništva.

Okoljevarstvena zaveza
Države G20 so poudarile tudi cilj omejitve rasti globalne temperature na dve stopinji in podporo pravno zavezujočemu dogovoru, ki naj bi ga dosegli prihodnji mesec v Parizu. Dodale so, da mora podnebni sporazum pri tem razlikovati med bogatimi državami, ki so zgodovinsko odgovorne za segrevanje ozračja, in državami v razvoju, ki se bojijo, da bodo podnebni cilji zavrli njihov razvoj.