Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da sta z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom odkrito govorila in se dotaknila tudi številnih tem, o katerih ne soglašata. Foto: Reuters
Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da sta z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom odkrito govorila in se dotaknila tudi številnih tem, o katerih ne soglašata. Foto: Reuters
Vladimir Putin in Emmanuel Macron
Vladimir Putin je na skupni novinarski konferenci pozval k dvigu sankcij. Voditelja soglašata za oživitev skupne delovne skupine z Nemčijo in Ukrajino. Foto: Reuters
Prvo srečanje Macrona in Putina

Novoizvoljeni predsednik Francije je povabil Putina v Versailles, kjer sta po srečanju spregovorila še na skupni novinarski konferenci. V Versaillesu sta se srečala ob odprtju razstave ob 300-letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Moskvo in Parizom, ko je Francijo obiskal ruski car Peter Veliki. Putin je v Parizu izrazil željo Rusije po okrepitvi gospodarskih vezi s Francijo. Sogovornika sta prepričana, da je to srečanje temelj za nov začetek v rusko-francoskih odnosih, ki so bili v zadnjem obdobju pod velikimi pritiski.

Voditelja se strinjata, da se morajo v kratkem začeti nova pogajanja o Ukrajini. Prejšnji teden je Macron dejal, da namerava v kratkem sklicati skupni sestanek voditeljev Rusije, Nemčije, Francije in Ukrajine, ki bi se srečali v Normandiji. Zdaj je francoski predsednik dodal, da ima enako željo tudi Putin in da se mora nov krog mirovnih pogovorov začeti v nekaj dneh oziroma tednih, s čimer bi preprečili stopnjevanje napetosti.

Putin je ob tem poudaril, da sankcije, ki so jih zaradi dejavnosti v Ukrajini zahodne države vzpostavile proti Moskvi, ne bodo pomagale vzpostaviti stabilnih razmer na vzhodu države, kjer meji z Rusijo. Prejšnji petek je namreč predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pozval voditelje skupine, da se držijo sankcij. Evropska unija in ZDA so uvedle sankcije proti Rusiji po priključitvi Krima leta 2014 in podpori proruskih upornikov na vzhodu Ukrajine. Voditelje držav članic EU-ja podpirajo sankcije, dokler pogodba o premirju, ki je bila podpisana leta 2015 v Minsku, v celoti ne bo izvršena, medtem pa se je novi ameriški predsednik Donald Trump zavzel za toplejše vezi z Moskvo, s čimer je preizkušena tudi odločenost Unije, da ostane enotna pri tem vprašanju.

Macron želi sodelovanja v boju proti terorizmu
Macron in Putin sta govorila tudi o Siriji. Po besedah francoskega predsednika uporaba kemičnega orožja predstavlja prekoračitev vseh meja. Posledica bi bili povračilni ukrepi in takojšen odgovor, vsaj kar se tiče Pariza. Kot je dodal, je francoski cilj in prioriteta boj proti terorizmu v Siriji, pri čemer želi sodelovati tudi z Rusijo. Pariz in Moskva v sirskem konfliktu podpirata vsaka svojo stran, Rusija stoji za predsednikom Bašarjem Al Asadom, zahodna koalicija, ki jo sestavlja tudi Francija in je v preteklosti obtožila Asada uporabe kemičnega orožja, pa uporniške skupine.

Voditelja sta zatrdila, da obstajajo možnosti za tesnejše sodelovanje med državama v sirskem konfliktu. Macron je pristavil, da se zavzema za demokratično tranzicijo, ki bi ohranila sirsko državo. Putin se je strinjal s sodelovanjem v boju proti teroristom, kar bi po njegovih besedah prineslo pozitivne rezultate. Dodal je, da je nemogoč boj proti terorizmu z uničevanjem države.

Putin zanikal poskus vplivanja na volitve
Putin je med obiskom dejal, da ni ničesar, o čemer bi lahko razpravljali o domnevnem ruskem vmešavanju na volitve v tujih državah. Zavrnil je vse očitke. Dodal je, da Macron tudi ni govoril o tem. Macronov štab je sicer ruske agente obtožil kibernetskih napadov med predsedniško kampanjo.

Zatrdil je, da s srečanjem z Marine Le Pen, glavno Macronovo tekmico na predsedniških volitvah, ni skušal vplivati na glasovanje. Dodal je, da se mu ne zdi nič narobe, če Moskva ne zavrača sestankov s tujimi politiki, ki si želijo dobrih odnosov z Rusijo. Vprašal se je, zakaj bi jo Kremelj zavrnil, če je predlagala sestanek.

Prvo srečanje Macrona in Putina