Kdo sploh še opazi simbol miru? Foto: EPA
Kdo sploh še opazi simbol miru? Foto: EPA
Beli golob
Odhajajoči izraelski premier Ehud Olmert je pred časom odprl šolo, na kateri je naslikan golob z oljčno vejico v kljunu. Foto: EPA
Prelomljena puška
Mednarodni nasprotniki vojne je organizacija, ki ima sedež v Londonu. Dejavni so še danes, saj so pozivali k miru tudi ob balkanskem nemiru in v zalivski vojni.
Dve besedi, ista želja - mir.
Mavrična zastava
Mavrični zastavi, ki poziva k miru, je zelo podobna zastava, ki vihra na shodih homoseksualcev. V slednji je šest barv, saj nima turkiznega pasu, rdeča pa je na vrhu, medtem ko je pri zastavi miru na dnu. Foto: EPA
Mahmud Ahmadinedžad
V-znak lahko vidimo tako na športnem kot političnem parketu, kjer pa predstavlja predvsem obljubo za zmago. Foto: EPA

Ob obletnici simbola, ki je nastal v glavi grafičnega oblikovalca Geralda Holtoma za protest proti jedrski bombi v Londonu, se spomnimo tega in drugih simbolov za mir, raznolikih in zgovornih, ki so v različnih zgodovinskih obdobjih klicali k prenehanju spopadov in odložitvi orožja.

Belega goloba izpustil Noe
Beli golob
je glasnik miru tako v judaizmu in krščanstvu kot islamu. V Tori, Starem testamentu in Koranu je opisana zgodba, kako je Noe po vesoljnem potopu iz roke izpustil goloba in mu naročil, naj poišče novo zemljo. Ptica se je kmalu vrnila, v kljunu držala oljčno vejico, Noetu pa sporočila, da se je voda umaknila in znova naredila prostor ljudem. Motiv belega goloba in oljčne vejice predstavlja tudi upanje za mir in je hkrati simbol ponujanja premirja.

V grški in rimski mitologiji so boginje Irene, Paks in Trankilitas poosebljale željo po miru, varnosti in spokojnosti in tudi predstavljajo simbol miru.

Prelomiti puško, da ni več uporabna
V začetku 21. stoletja se je kot simbol pozivanja in hrepenenja po miru pojavila prelomljena puška, ki jo človek drži v rokah. Za svojo jo je vzela mednarodna organizacija nasprotnikov vojne (WRI), ki je bila leta 1921 ustanovljena na Nizozemskem, a simbol je še starejšega izvora. Prvič se je pojavil v mesečniku De Wapens Neder (Dol z orožjem), ki ga je izdajala Mednarodna protivojna zveza na Nizozemskem. Simbol se je širil in se začel pojavljati na broškah, značkah in pasovih.

Dva naroda, dve besedi, ista želja
Zanimiv je tudi znak "šalom in salam", dve besedi, napisani z različnima barvama. To sta namreč hebrejska in arabska beseda za mir - šalom, napisan z modro barvo, kličejo miroljubni Izraelci, salam, napisan z zeleno barvo, pa Palestinci oziroma Arabci. Simbol je razširjen predvsem na Bližnjem vzhodu pri tistih, ki pozivajo h koncu spopadov in oblikovanju palestinske države.

Danes razširjene mavrične zastave
V zadnjih letih, predvsem pa od vdora ameriške vojske v Irak leta 2003, je bilo vse pogosteje na protivojnih protestih, balkonih in oblačilih aktivistov mogoče videti sedem barv v mavričnem zaporedju, na njih pa napis "pace" - mir v italijanščini, romunščini in esperantu. Beseda sicer izhaja iz latinske besede pax. Mavrična zastava je znana že iz zgodovine, saj je v Starem testamentu zapisano, da je Bog Noetu ob koncu vesoljnega potopa pokazal mavrico, in sicer kot simbol zaobljube med njim in človeštvom, da nikoli več ne bo skušal z naraslimi vodami uničiti človeštva.

Mavrično zastavo v podobi, kot jo poznamo še danes, je bilo sicer prvič v javnosti mogoče videti septembra leta 1961, ko so se Italijani zbrali na ulicah v podporo miru. Še danes jo lahko najpogosteje vidimo prav v tej državi, saj visi z balkonov mnogih domov. Kot so sporočili iz organizacije Amnesty International, je izdelovalec zastave Franco Belsito v 18 letih v povprečju izdelal le okoli 1.000 teh zastav na leto, od strmoglavljenja režima Sadama Huseina in vstopa ameriških sil v Irak pa je povpraševanje po njih naraslo na več milijonov.

"V" od zmage do miru
Po svetu je kot znak za mir in tudi zmago razširjen "V-znak", kretnja roke, pri kateri sta kazalec in sredinec iztegnjena, preostali prsti pa skrčeni. Prvotno je ta položaj rok predstavljal le znak za zmago, kot simbol miru pa se je uveljavil na demonstracijah proti vojni v Vietnamu in nato na splošno na protivojnih protestih.

Preprost, a zelo učinkovit krog s tremi črtami
In zdaj morda najbolj znamenit in razširjen znak za mir, ki danes slavi 51. rojstni dan. Simbol, ki je sestavljen iz treh črt, obkroženih s krogom, so najprej začeli uporabljati na odboru proti jedrski vojni, nato pa ga je za svoj simbol prevzelo še britansko Gibanje za jedrsko razorožitev (CND). V 60. letih so ga prevzela vsa protivojna gibanja po svetu. Zamislil in oblikoval ga je Gerald Holtom in ga predstavil na današnji dan za napovedane proteste gibanja na londonskem Trafalgar Squaru.

Od črk N in D do splošnega pozivanja k miru
Simbol je sicer kombinacija mornariških znakov za črki "N" in "D", torej N kot jedrska (nuclear) in D kot razorožitev (disarmament). V jeziku komuniciranja s signalnimi zastavicami črko N predstavlja človek, ki drži zastavici v položaju narobe obrnjene črke V, črko D pa ponazarjata zastavica, iztegnjena nad glavo, druga pa usmerjena k tlom. Kombinacija teh dveh položajev da znak za mir. Čeprav je simbol sprva predstavljal boj za jedrsko razorožitev, je pomen znaka hitro postal veliko širši: simbol protesta v najširšem smislu, v najožjem pa simbol miru. Mednarodna blagovna znamka, ki je postala prepoznavna kot "stop znak".

Pri nas morda manj znan simbol miru je tudi beli mak, ki ga je leta 1933 za svoj simbol vzel ceh za žensko solidarnost, in sicer kot nasprotje rdečemu maku, ki je predstavljal spomin na umrle britanske vojake. Ženskam se je pridružila še zveza za obljubo miru (PPU) in venec iz belega maka je postal zaveza miru, da se vojna nikoli več ne sme ponoviti.

Čeprav španski slikar Pablo Picasso nikoli ni potrdil, da slika Guernica prikazuje vojne grozote, se tudi to sliko povezuje s pozivanjem k miru. Mnoga domorodna ameriška plemena imajo za simbol miru tudi obredno kajenje "pipe miru".

A. P.