Francoski predsednik je pohvalil zgodovinski pogum obeh voditeljev. Foto: Reuters
Francoski predsednik je pohvalil zgodovinski pogum obeh voditeljev. Foto: Reuters
Libija
Libija je postala glavna izhodiščna točka za prebežnike, ki skušajo doseči Evropo. Foto: AP

Srečanje med Al Sarajem, ki ga podpirajo Združeni narodi, in Haftarjem, ki nadzira vzhod Libije, je gostil francoski predsednik Emmanuel Macron, za katerega je najpomembnejše, da je bil dosežen dogovor o pripravi volitev prihodnjo pomlad.

V prvi skupni izjavi o izhodu iz krize sta Saraj in Haftar pozvala k prekinitvi ognja in čimprejšnji organizaciji volitev – predsedniških in parlamentarnih. V izjavi v desetih točkah sta se strani tudi zavezali, da se bosta vzdržali uporabe sile v vseh primerih, ki niso povezani z bojem proti terorizmu.

Strani sta se še zavezali h gradnji vladavine prava v državi, v kateri je po strmoglavljenju diktatorja Moamerja Gadafija leta 2011 v političnem vakuumu nastalo več deset oboroženih skupin.

V skupni izjavi sta tudi soglašala, da se lahka kriza v Libiji konča samo s političnim dogovorom ter da je temelj za politični proces v Libiji dogovor, ki so ga leta 2015 dosegli v maroškem mestu Shirat. Ta predvideva miren prenos oblast v Libiji in vzpostavitev vlade narodne enotnosti.

Skupen boj proti tihotapcem ljudi
Saraj in Haftar sta se tudi dogovorila, da se bosta skupaj borila proti tihotapcem z ljudmi in nezakonitim migracijam, saj je Libija postala glavna država, od koder migranti začnejo nevarno pot čez Sredozemsko morje proti Evropi.

"Mir je danes dosegel napredek. Sredozemlje potrebuje ta mir," je dejal Macron novinarjem ter libijska voditelja pohvalil zaradi njunega zgodovinskega poguma. Izrazil je tudi upanje, da bo njun dogovor pomenil udarec tihotapcem z ljudmi v regiji.

Macron se je sprva ločeno sestal s Sarajem in Haftarjem, pogovore med njima pa je nato vodil novoimenovani odposlanec ZN-a za Libijo Ghassan Salame.

57-letni Saraj je lani prevzel vodenje libijske vlade narodne enotnosti, ki so jo podprli Združeni narodi. Vse od takrat se je novinec v politiki boril, da bi uveljavil svojo avtoriteto.

Njegova prizadevanja je preprečeval 73-letni Haftar, ki vodi samooklicano libijsko nacionalno vojsko. Ta se vse od strmoglavljenja Gadafija bori proti džihadistom in drugim islamistom v državi. Haftar je doslej zavračal, da bi priznal Sarajevo vlado in je namesto tega podpiral konkurenčno administracijo na vzhodu države.

Februarja letos je bil dosežen dogovor o izvedbi vselibijskih parlamentarnih volitev v prihodnjem letu.

Predeli Libije tako ostajajo zunaj nadzora vlade, v njih pa vladajo različne skupine islamistov, upornikov in klanov. Libija je postala odskočna deska za številne begunce in migrante iz Afrike, ki se z gumijastimi čolni odpravijo z libijske obale proti Italiji.