Državna televizija je že razglasila Rohanijevo zmago. Po skoraj vseh preštetih glasovih je Rohani prejel 58,6 odstotka glasov in tako zmagal že v prvem krogu.

Na drugo mesto se je uvrstil glavni Rohanijev tekmec in kandidat skrajnih konservativcev 56-letni Ebrahim Raisi, ki je prejel 39,8 odstotka glasov. Raisi je po poročanju BBC-ja že vložil pritožbo zaradi domnevnih volilnih nepravilnosti.

BBC-jev iranski novinar Kasra Nadži poroča, da je zmaga Rohanija maščevanje ljudi nad iransko trdo politično strujo, ki je zapirala, ustrahovala, izvajala usmrtitve in diskriminirala ženske. Rohani pa je obljubljal reforme, več svoboščin in gradnjo mostov s svetom.

Zaradi množične, okoli 70-odstotne, udeležbe na petkovih volitvah je notranje ministrstvo za pet ur podaljšalo odprtje volišč, in sicer do polnoči. Oddanih je bilo več kot 40 milijonov glasov. V Teheranu je glasovalo pet milijonov ljudi, dvakrat več kot leta 2013, poroča BBC.

Prvi odzivi Rohanija
Novoizvoljeni predsednik je po izvolitvi obljubil, da bo uresničil svoje kampanjske napovedi svobodnejše družbe in izboljšanja gospodarstva. "Iran je velik narod. Vi ste resnični zmagovalci volitev. Ostal bom zvest svojim obvezam do vas," je tvitnil po zmagi.

Dejal je, da je izid zavrnitev pozivov h koncu reform in odraz narodne enotnosti, in dodal, da je Iran izbral pot vzajemnega sodelovanja s svetom.

Čestitke iz tujine
Rohaniju je čestitala visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini, ki je napovedala, da si bo EU še naprej prizadeval za uresničevanje jedrskega sporazuma, in pohvalila Irance, da so se množično udeležili volitev.

Novoizvoljenemu predsedniku je čestital tudi ruski predsednik Vladimir Putin in ob tem pozval k še tesnejšemu povezovanju med Moskvo in Iranom. V telegramu iranskemu predsedniku je Putin izrazil pripravljenost za nadaljevanje skupnih prizadevanj za razvoj rusko-iranskega partnerstva.

Putin je izrazil prepričanje, da bosta Teheran in Moskva nadaljevala skupna prizadevanja za mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu. Ruski predsednik pričakuje tudi, da bosta državi uspešno uveljavljali sporazum, ki sta ga voditelja sklenila med Rohanijevim obiskom v Moskvi marca letos.

Tedaj sta se voditelja držav, ki sta se v zadnjem času združili v podpori sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu, zavzela predvsem za gospodarsko sodelovanje na področjih energetike in industrije.

Svojemu ključnemu podporniku je čestital tudi sirski predsednik Bašar Al Asad, ki se je zavzel za nadaljnje sodelovanje med Damaskom in Teheranom. Čestital mu je za zaupanje, ki mu ga je izrazilo iransko ljudstvo in s katerim bo lahko še naprej krepil vlogo in pomen Irana. Po njegovih besedah bo Sirija še naprej sodelovala z Iranom v prizadevanju za varnost in stabilnost v obeh državah ter v regiji in svetu.

Svaril pred zapiranjem države
Rohani, zmerni klerik, je v kampanji svaril, da poskušajo konservativci sabotirati dogovor, ki je Iranu politično in gospodarsko odprl vrata proti Zahodu. Odprtost ali osamitev, je označil izbiro na tokratnih volitvah.

Gospodarski preobrat, ki ga je obljubljal Rohani, pa se z jedrskim sporazumom (še) ni uresničil. Eden glavnih razlogov za to je, da evropske banke nočejo financirati novih projektov, ker so ZDA ohranile vrsto sankcij proti Iranu. Vlada pravi, da potrebuje 50 milijard dolarjev tujega kapitala na leto za zagon gospodarstva.

Bil je glavni iranski jedrski pogajalec v času reformističnega predsednika Mohameda Hatamija, nato pa glasen kritik svojega predhodnika Mahmuda Ahmadinedžada, za katerega je dejal, da se je brez potrebe zapletal v spore z mednarodno skupnostjo.

Ko je bil glavni jedrski pogajalec, je Iran privolil v ustavitev programa bogatenja urana in inšpekcije ZN-a v svojih jedrskih objektih. Dogovora je bilo konec, ko je predsednik postal Ahmadinedžad, zaradi česar je Rohani odstopil.