Slovenski zunanji minister je po srečanju zunanjih ministrov EU-ja s Carlo Del Ponte dejal, da bi oblasti v Srbiji v naslednjih treh ali štirih tednih lahko naredile korake za boljše sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine storjene na območju nekdanje Jugoslavije. Del Pontejeva je na sestanku predstavila svojo oceno sodelovanja Beograda s Haagom in ga označila za "boljše kot pred letom dni, a ne dovolj."

Počasno in neodločno iskanje obtožencev
Na zadnjem sestanku Del Pontejeva "ni bila povsem zadovoljna", je povedal Rupel in dodal, da upa, da "se bo to v naslednjih tednih spremenilo in da bo podpis sporazuma o stabilizaciji in pridružitvi mogoč". Glavna haaška tožilka je nezadovoljna predvsem zaradi "počasnih in neodločnih" akcij iskanja in aretacij haaških obtožencev v Srbiji. Kljub temu je pozdravila odločitev Srbije, da razpiše nagrado za podatke, ki bi privedli do aretacije haaških beguncev.

Beograd mora bolje sodelovati s Haagom
O podpisu sporazuma o stabilizaciji bo na koncu odločal Svet Evrope, o parafiranju sporazuma, zgolj tehničnem koraku, pa lahko odloča Evropska komisija, je po pisanju B92 povedal vodja slovenske diplomacije. Pred kratkim je evropski komisar za širitev Oli Rehn namignil, da bo komisija sporazum s Srbijo parafirala, če bo Beograd izboljšal sodelovanje s haaškim sodiščem.

Grška zunanja ministrica Dora Bakojanis je kot dober primer navedla vodenje politike EU-ja do Hrvaške v primeru iskanja generala Anteja Gotovine, zato bi morali po njenem mnenju z enako politiko nastopiti tudi do Srbije.