Posledice večletnih spopadov v Homsu. Foto: Reuters
Posledice večletnih spopadov v Homsu. Foto: Reuters
Rusija
Rusija letalske napade na IS v Siriji izvaja od septembra. Foto: Reuters

Kot je dejal ruski obrambni minister Sergej Šojgu, so izstrelki s podmornice z imenom Rostov na Donu zadeli dve utrdbi pripadnikov Islamske države v mestu Raka. "S precejšno gotovostjo lahko zatrdimo, da so izstrelki povzročili veliko škodo na skladišču orožja, tovarni za izdelavo min in, seveda, naftni infrastrukturi," je dodal Šojgu, ki je še izjavil, da je Rusija o svoji nameri predtem obvestila ZDA in Izrael, ki se niso odzvali.

Rusija z letali položaje IS-ja v Siriji napada od septembra, ko je Moskva zatrdila, da jo je to prosil sirski predsednik Bašar Al Asad. Oktobra pa je Moskva sporočila, da je na položaje IS-ja v Siriji izstrelila tudi 26 izstrelkov s svojih vojaških ladij v Kaspijskem morju, ki so od ciljev v Siriji oddaljene okoli 1500 kilometrov.

Homs, nekdaj središče revolucije, znova povsem v rokah vladni sil
Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Londonu je medtem sporočil, da so se iz mesta Homs v Siriji umaknile zadnje skupine upornikov, tako kot to predvideva dogovor z vladnimi silami. S tem je celotno mesto Homs, tretje največje mesto v državi, ki leži v osrednjem delu države, znova pod nadzorom režimskih sil.

Homs je pred leti veljal za središče sirske revolucije, leta 2011 so v mestu potekali tudi eni prvih protestov proti predsedniku Al Asadu. Upornike, ki so se umaknili iz Homsa, so z avtobusi prepeljali v pokrajino Idlib, ki jo še vedno nadzorujejo uporniki.

ZDA pozivajo zaveznice k okrepitvi boja proti IS
Medtem je ameriški obrambni minister Ash Carter na kongresnem zaslišanju pozval zaveznice ZDA, naj okrepijo napore proti IS v Siriji in Iraku, obenem pa je tudi Rusijo pozval, naj se postavi na pravo stran boja. Carter je zavrnil pozive po spremembi ameriške strategije.

Predsednik senatnega odbora za oborožene sile John McCain je zahteval, naj predsednik Barack Obama odobri napotitev večjega števila ameriških enot za boj proti IS, češ da sami zračni napadi ne bodo opravili dela, poleg tega pa teroristov ni tako veliko, da z njimi ne bi mogli hitro opraviti. Carter je to zavrnil, saj da si večje ameriške prisotnosti na terenu želi predvsem IS, ki bi iz nje skušala ustvariti sveto vojno med ZDA in islamom, na daljši rok pa bi imele ZDA velike težave z zavarovanjem osvojenega ozemlja. To morajo storiti lokalne sile, ZDA jim lahko pri tem pomagajo, ne morejo pa jih zamenjati.

Carter na zaslišanju ni povedal nič novega, kar doslej že večkrat ne bi ponovil Obama. ZDA napadajo IS iz zraka in pomagajo lokalnim silam v Iraku in Siriji s posebnimi enotami, svetovalci in materialom. Obljubil je, da bo iraškim silam, ki počasi zavzemajo prestolnico province Anbar Ramadi, poslal vso potrebno pomoč, tudi helikopterje, če bodo zanje zaprosili.