Uboj Georgea Floyda je zanetil proteste po celotnih ZDA - in onkraj luže. Foto: AP
Uboj Georgea Floyda je zanetil proteste po celotnih ZDA - in onkraj luže. Foto: AP

Uboj Georgea Floyda je bila tako zgolj kaplja čez rob že tako prepolnega kozarca dolgih let spremljanega nesorazmernega nasilja s strani ameriške policije, ki redno uporablja rasno profiliranje, ko gre za lov na potencialne prekrškarje.

Tragedija "peterice iz Centralnega parka" razgalila gnilost kazenskega sistema ZDA

Pogosto temnopolti, nad katerimi se znesejo, niti niso osumljeni resnejših zločinov ‒ pri Floydu je šlo za plačilo z dvajsetakom, ki naj bi bil ponarejen. Pri Ericu Garnerju, ki ga je policija ubila leta 2014, je šlo za prodajo cigaret na črno. Domnevno. Pri Michaelu Brownu za hojo zunaj pločnika. In tako dalje in tako dalje.

Protestniki, ki so se v teh dneh zgrnili nad ameriška mesta s transparenti "Temnopolta življenja štejejo" in "Ne morem dihati", ne zahtevajo zgolj pravice za Floyda, pravice za Garnerja in pravice za nešteto ubitih temnopoltih v policijskem nasilju. Zahtevajo konec sistematičnega rasizma, ki so ga deležni od policije.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Črna statistika

Spletna stran Fatal Encounters (Usodna srečanja) spremlja smrti v policijskem pridržanju od leta 2000 dalje in velja za eno najzanesljivejših podatkovnih baz na tem področju v ZDA. Do 27. maja je ta številka znašala 28.139 ‒ samo v 2020 pa 802. Do 1. junija se je ta številka že povzpela na 854.

Trump protestnikom grozi z vojsko, Biden jih podpira

"Letos je znatno več ljudi ubitih v srečanjih s policijo," je za Deutsche Welle povedal ustanovitelj spletne strani Brian Burghart. "Če bo šlo tako dalje, bo do konca leta ubitih 1.978 ljudi ‒ do zdaj je bil rekord leta 2018 s 1.854."

Kot kažejo podatki, do 30. maja ni bilo niti enega samega dne brez smrti, povezane s policijskim nasiljem. Statistika tudi kaže, da so v teh smrtih Afroameričani zastopani nesorazmerno ‒ čeprav predstavljajo zgolj 13 odstotkov ameriške populacije, v tej smrtonosni statistiki predstavljajo več kot 26 odstotkov.

Od skupno 28.139 smrtnih žrtev jih je bilo afroameriških 7.612. Prav tako so nesorazmerno zastopani v določenih kategorijah smrti, kot so "zadušitev/obvladovanje", "zdravstveni incident" in "pretepen z orodjem".

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Floydova smrt kot kaplja čez rob

Do aktualnih protestov sicer ni pripeljala samo Floydova smrt, ko je belopolti policist Derek Chauvin ob podpori (oz. pasivni udeležbi) treh kolegov 25. maja kar osem minut in 46 sekund s kolenom pritiskal na vrat 46-letnega osumljenca.

Marca je policist v civilu kar osemkrat ustrelil Breonno Taylor, medicinsko tehničarko iz Louisvilla, ko je vdrl v njeno stanovanje na podlagi posebnega naloga, s katerim lahko policija vstopa v zasebna stanovanja, ne da bi lastniku sporočila namen "obiska". V primeru Taylorjeve je policija zmotno menila, da je v njenem stanovanju prejemal pakete prekupčevalec z mamili.

Do maja, ko je bil ubit Floyd, je bilo ozračje na področju rasnih napetosti tako že popolnoma naelektreno, saj sta bila afroameriška skupnost in velik del ameriške javnosti pretresena že zaradi dogodka 23. februarja, ko je bil ubit 25-letni Ahmaud Marquez Arbery. Neoboroženi Arbery je tekel po eni od ulic v Satilla Shores v Georgii, ko sta ga začela s poltovornjakom zasledovati oborožena belopolta domačina, Travis McMichael in njegov oče Gregory.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Moška, ki se izgovarjata, da sta menila, da je Arbery nasilen vlomilec, sta tekača nekaj časa zasledovala in pozivala, naj se ustavi, nato pa ga iz bližine hladnokrvno ustrelila. Policija je posredovala in ju prijela šele po 74 dneh, ko je po družbenih omrežjih zakrožil posnetek umora.

Pred Georgeom so bili Eric, Michael ...

Pred letošnjim letom je bilo nazadnje tako napeto leta 2014, ko so se protesti po ZDA razplamteli zaradi dveh smrti temnopoltih, ki ju je zakrivila policija. Prvi primer je že omenjeni uboj Erica Garnerja v New Yorku julija tisto leto, ki močno spominja na Floydovo smrt. Garnerja je belopolti policist Daniel Pantaleo aretiral zaradi suma ilegalne prodaje cigaret, ga davil, nato pa mu še stopil na glavo, ko je bil ta na tleh. Nazadnje se je nasmehnil in pomahal v kamero očividca, ki je nasilje posnel.

Garner, ki je policistu kar 11-krat potožil, da ne more dihati, je umrl zaradi srčnega napada. Njegove poslednje besede so postale osrednji motiv protestnikov in jih uporabljajo tudi na tokratnih protestih, saj je Floyd izrekel iste besede pred smrtjo.

Le mesec dni za Garnerjem je v spopadu s policijo v Fergusonu v Missouriju kroglam podlegel komaj 18-letni Michael Brown. Brown se je sprehajal po cesti, ko je mimo njega pripeljal belopolti policist Darren Wilson in mu ukazal, naj se premakne na pločnik.

V 99 odstotkih policisti, ki so vpleteni v uboj osumljencev, niso sodno preganjani. Foto: Reuters
V 99 odstotkih policisti, ki so vpleteni v uboj osumljencev, niso sodno preganjani. Foto: Reuters

Izmenjala sta nekaj ostrih besed, vse skupaj pa se je zaostrilo do te mere, da je Wilson neoboroženega najstnika šestkrat ustrelil. Njegovo truplo je nato policija pustila sredi poletne vročine na cesti več ur. Po navedbah očividcev je Brown pred smrtjo dvignil roke, a mu to ni pomagalo. "Hands Up, Don't Shoot" ("Roke (so) gor, ne streljaj"), je s tem postal nov slogan protestnikov.

Leta 2015 so se protesti ponovili v Baltimoru po smrti Freddieja Graya. 25-letni temnopolti mladenič je umrl teden dni po aretaciji 12. aprila. Graya so sumili, da ima pri sebi nož, mladenič pa je pred policisti bežal. Med prevozom v policijskem kombiju je utrpel tako hude poškodbe, da jim je nazadnje podlegel. Kaj se je dogajalo med prevozom, ni znano, je pa oglednik njegove poškodbe označil za podobne tistim, ki jih utrpijo udeleženci hudih prometnih nesreč. Vozilo je med prevozom do postaje naredilo najmanj štiri postanke ‒ domnevno za fizično izživljanje nad osumljencem.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Brez posledic za policiste

Po vsakem od teh ubojev do kakšnih drastičnih sprememb znotraj policijskih oddelkov ni zares prišlo. Garnerjeva mama Gwen Carr je za CNN dejala, da se je ob Floydovi smrti počutila, kot da bi ji še enkrat umorili sina.

Mrliški oglednik je Garnerjevo smrt označil za nenaklepni umor, a Pantalea niso nikdar ovadili, je pa bil leta 2019, pet let po dejanju, razrešen iz policije. Tudi proti Darrenu Wilsonu zaradi Brownove smrti niso nikdar vložili obtožnice. Še več, v kar 99 odstotkih ubojev, ki jih zagreši policija med letoma 2013 in 2019, policista niso sodno preganjali.

Dereka Chauvina so po izjemnih pritiskih sicer obtožili nenaklepnega umora, tri policiste, ki so dejanju prisostvovali, a niso posredovali, pa so sicer odpustili, niso pa proti njim ‒ vsaj za zdaj ‒ vložili obtožnic. Tudi zato se na družbenih omrežjih pogosto pojavlja očitek ameriški policiji in oblastem, da raje gledajo, kako država gori in aretirajo na tisoče protestnikov kot pa "štiri svoje".

Težave sistemske in globoke

Foto: Reuters
Foto: Reuters

A stroka opozarja, da tudi obsodbe policistov, kot so zgoraj našteti, ne bodo zares rešile sistemskih težav in rasizma, s katerimi so prežete ZDA. "Obsodba se skuša osredotočiti na posamezne policiste ali incidente, ne postavlja pa dogodkov v širši strukturni kontekst oz. problematiko. Fokus na posamezne policiste ne bo končal policijskega nasilja," je za DW povedal Philip V. McHarris, aktivist, avtor in akademik z univerze Yale, ki se posveča rasnim vprašanjem.

Policiste sicer v ZDA v zadnjih letih skušajo dodatno usposabljati, kako deeskalirati napetosti in kakšni so pravilni postopki aretacije, uporabljati morajo tudi kamere, a McHarris meni, da so vsi ti ukrepi preozko usmerjeni in ne naslavljajo sistemskih zlorab in krivic. Kot izpostavlja v svojem mnenjskem članku za New York Times, se policijo v Minneapolisu daje za zgled "naprednih policijskih reform", pa to še vseeno ni preprečilo Floydove smrti.

Ukrepi morajo biti po njegovem usmerjeni popolnoma drugam, ne v krepitev policije. "Namesto, da se policija skuša reformirati in se ji za to namenja več virov in denarja, usmerite ta sredstva drugam. Namesto v kaznovanje in represijo raje v programe in pobude, od katerih bo skupnost kaj imela," je povedal.

"Razlog, zakaj je uboj Georgea Floyda razvnel toliko strasti, je, ker gre za del sistemskega trenda, v katerem se vsi lahko prepoznajo. Za mnoge temnopolte je to večni opomnik, da če se to lahko zgodi Georgeu Floydu, se lahko zgodi prav vsakomur in to ni več abstraktno. Ubili so moškega pred kamero, ob pozivih očividcev preostalim policistom, naj posredujejo, pa zaman."