ZDA so na nogah. Foto: AP
ZDA so na nogah. Foto: AP

Profesorica afriško-ameriških študij na univerzi Princeton Keeanga-Yamahtta Taylor je v pogovoru za New York Times nadaljevala: "Sploh ne bi bila presenečena, če bi se protesti, ki smo jim zdaj priča v več ameriških mestih, v prihodnjih mesecih pojavili tudi drugje po državi. ZDA čaka zelo vroče poletje."

Nemire v ZDA je spodbudil nov primer policijskega nasilja, ko je v Minneapolisu svetlopolti policist Derek Chauvin v ponedeljek več kot osem minut klečal na vratu temnopoltega Georgea Floyda, da se je ta zadušil in umrl. Trije policisti so vse skupaj mirno opazovali z razdalje. Floyda so aretirali, ker naj bi s ponarejenim 20-dolarskim bankovcem skušal kupiti cigarete. Posnetek prizora je hitro zaokrožil po družbenih medijih. Prvi odziv oblasti je bil neobičajno hiter – vsi štirje policisti so bili odpuščeni, Chauvina pa so v petek tudi aretirali in obtožili uboja, ki mu lahko v primeru obsodbe prinese največ 12 let zapora. Pravosodni minister William Barr je obljubil, da bo zvezna preiskava dogodka stekla prioritetno, predsednik države Donald Trump, ki v preteklosti večkrat ni obsodil policijskega nasilja, pa je dogodek v Minneapolisu označil za "zelo, zelo slabo stvar".

Po ZDA množični protesti in izgredi, v Detroitu ubit protestnik

A to strasti ni pomirilo. V noči na sredo so se v Minneapolisu začeli divji nemiri s požiganjem in ropanjem, ki so se nadaljevali tudi naslednje noči in se razširili v več kot 20 drugih mest po državi. Nemirno je med drugim v Atlanti, New Yorku, Denverju, Los Angelesu, San Joseju, Louisvillu, Columbusu, Phoenixu, Cincinnatiju, Houstonu in tudi pred Belo hišo v Washingtonu, ki jo je tajna služba za nekaj ur zabarikadirala. Na ulice Minneapolisa je prišla nacionalna garda, Trump pa je še prilil olje na ogenj s tvitom, v katerem je protestnike proti policijskemu nasilju označil za "nasilneže" in citiral izjavo policijskega načelnika v Miamiju Walterja Headleyja, ki je leta 1967 v okviru policijske akcije v revnih predelih Miamija izjavil: "Ko se začne ropanje, se začne streljanje."

Protesti so se iz Minneapolisa razširili v več delov ZDA. Foto: AP
Protesti so se iz Minneapolisa razširili v več delov ZDA. Foto: AP

Protesti kot izraz "pomanjkanja upanja"

Policisti uporabljajo solzivec, dimne zavese in gumijaste naboje, protestniki plenijo, zažigajo, uničujejo, po stenah pišejo grafite ter protestirajo z napisi in vzkliki. A kot običajno pri takšnih dogodkih ne gre le za upor proti policijskemu nasilju proti Afroameričanom, ki smo mu bili v ZDA priča že tolikokrat, ampak se je v ljudeh nabralo več stvari, ki so se združile v bes, upor, frustracije. Neki policist v Minneapolisu je dejal, da protestnike v mestu vodi "pomanjkanje upanja", ki se je nabiralo v več generacijah Američanov, zdaj pa je, ob vseh drugih dejavnikih, udarilo na dan.

Predsednik Trump želi čim prej zagnati gospodarstvo. Smrtni davek v ZDA zaradi novega koronavirusa je sicer najvišji na svetu. Foto: Reuters
Predsednik Trump želi čim prej zagnati gospodarstvo. Smrtni davek v ZDA zaradi novega koronavirusa je sicer najvišji na svetu. Foto: Reuters

Star ameriški pregovor, ki ga citira televizija ABC, pravi: "Ko se bela Amerika prehladi, črna Amerika stakne pljučnico." In bela Amerika trenutno ne le smrka, ampak na številnih področjih močno občuti tako zdravstvene kot gospodarske posledice epidemije novega koronavirusa, ki je deželo čez lužo močno zamajala. Spomnimo, v državi je zaradi bolezni, ki je še lani ob takem času niti poznali nismo, umrlo že več kot 103.000 ljudi, okuženih je več kot 1,7 milijona državljanov. Zaradi epidemije covida-19 je brez dela ostalo 40 milijonov Američanov.

Najprej so se začele polniti bolnišnice, sledila je zamrznitev ameriškega gospodarstva in brezposelnost je poletela v nebo. Od marca naprej je vsak četrti Američan zaprosil za državno pomoč za brezposelnost. Pred uradi, ki razdeljujejo hrano, so se vile večkilometrske kolone vozil.

Smrtnost zaradi covida-19 med temnopoltimi 2,4-krat višja kot med svetlopoltimi

A tudi v tej zdravstveni krizi se je znova pojavil razkorak med belskim in afroameriškim prebivalstvom ZDA. Kot navaja televizija ABC, je stopnja smrtnosti zaradi novega koronavirusa med temnopoltimi Američani 2,4-krat višja kot med belskim prebivalstvom. Zdravstveni strokovnjaki so to pojasnili s preprosto razlago, da imajo temnopolti več drugih spremljajočih zdravstvenih težav, ki otežujejo potek covida-19, na primer debelost, s tem pa so krivdo za visoko smrtnost pripisali samim temnopoltim in jim polagali na srce, naj se izogibajo tobaku, alkoholu in drogam.

Zaradi epidemije je brez službe ostalo 40 milijonov Američanov. Foto: AP
Zaradi epidemije je brez službe ostalo 40 milijonov Američanov. Foto: AP

A država je pozabila, da številni temnopolti živijo v slabših življenjskih razmerah zaradi pogosto namerne diskriminacije oblasti. Ameriški mediji tako opozarjajo, da so na primer v Minneapolisu soseske s pretežno temnopoltim prebivalstvom s pomočjo mestnih oblasti rasle predvsem na območjih s slabšo kakovostjo zraka in vode. Smrtnost med temnopoltimi zaradi koronavirusa je višja tudi zato, ker številni med njimi več časa preživijo na krajih, kjer se virus hitreje širi – zaposleni so v storitvenih dejavnostih, uporabljajo javni prevoz in stanujejo v soseskah z veliko gostoto prebivalstva. Poleg tega je petkrat več temnopoltih v primerjavi z belci v zaporih, ki veljajo za enega izmed treh krajev z najhitrejšim širjenjem okužb.

Policija se je v času epidemije sicer obvezala, da bo skušala zmanjšati število aretacij, sploh za manjše prekrške, in se namesto tega usmerila v nadzorovanje varnostnih ukrepov, kot je ohranjanje socialne razdalje med ljudmi. Primer v Minneapolisu tega ne dokazuje.

Znova je oživel slogan
Znova je oživel slogan "Življenja temnopoltih so pomembna" (Black Lives Matter). Foto: AP

"Življenja temnopoltih so pomembna"

V teh razmerah je bila smrt Georgea Floyda sprožilec, ki so ga množice čakale, da lahko svoj obup in brezup izrazijo na ulici. Floydove besede "ne morem dihati" so spomnile na točno takšne besede, ki jih je leta 2014 ob aretaciji v New Yorku izrekel prav tako temnopolti Eric Garner, preden je umrl. Njegova smrt je takrat spodbudila gibanje Black Lives Matter. Le nekaj dni pred dogodkom v Minneapolisu so bili številni v ZDA ogorčeni zaradi dogodka v zvezni državi Georgia, ko so trije belci zasledovali temnopoltega rekreativnega tekača Ahmauda Arberyja, ker so, po njihovih besedah, menili, da gre za krajevnega roparja, dokler ga ni eden izmed njih iz neposredne bližine ustrelil.

Številne Američane duši veliko stvari, piše New York Times – visoka brezposelnost, epidemija, ki je razkrila velike zdravstvene in gospodarske neenakosti v družbi, brezdelni najstniki, policijsko nasilje in predsednik države, ki ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi v teh razmerah, ko bi se družba morala umiriti, še prilil olja na ogenj. "Menim, da so nastopili časi, ko se bodo razmere še precej zaostrile, preden se bo ozračje začelo umirjati," je dejala profesorica z Univerze v Michiganu Heather Ann Thompson.

Sociolog Darnell Hunt pa je dodal: "Strokovnjaki že več desetletij preučujejo vedenje v družbi in pojav socialnih nemirov in vedno znova ugotovijo, da za ljudsko vstajo nikoli ni le enega vzroka, pač pa gre za skupek dejavnikov, ki mobilizirajo množice. Ljudje so dva meseca ždeli doma in ta karantena je povzročila, da se trenutno vedejo in razmišljajo drugače, kot bi se sicer. V sebi čutijo nemir. Številni so ostali brez dela, nekateri nimajo denarja za osnovne stroške. Vse bolj so jezni in nezadovoljni."

Po ZDA se nadaljujejo protesti proti policijskemu nasilju

Razmere se bodo v prihodnjih mesecih še poslabšale

In to nezadovoljstvo se bo verjetno v prihodnjih mesecih le še poglabljalo, saj se bodo prave razsežnosti gospodarske krize, ki jo je ne le v ZDA, ampak po vsem svetu, povzročila pandemija, šele počasi začele kazati. V nekaterih ameriških zveznih državah se bo počasi iztekel moratorij za prisilne izselitve, finančna pomoč za brezposelne, ki jo je sprejel kongres, se bo iztekla konec julija, zvezna vlada pa ne bo pomagala proračunom posameznih zveznih držav, kar bo verjetno prineslo zmanjševanje zaposlenih v javnem sektorju.

Da je nezadovoljstvo v ameriški družbi širše in da ne gre le za policijsko nasilje, dokazujejo tudi izjave protestnikov iz več mest, ki jih je zbral CNN. Neki protestnik iz Atlante je tako dejal: "Na ulicah nismo le zaradi Georgea Floyda, ljudje na vseh koncih države se pripravljajo na širši upor. Spremeniti se mora veliko stvari, odgovorni pa morajo biti iskreni do sebe in si priznati, katere so prave težave. Ne razumem, kako lahko že toliko časa opozarjamo na ene in iste težave, a nič se ne spremeni."

"Zgoditi se mora sistemska sprememba. Opozarjam – ljudje niso jezni le zaradi enega dogodka," je dejal protestnik iz Charlotta. "Ne smemo več biti tiho. Če ne bi spregovorili, bi bili enaki kot tisti trije policisti, ki so opazovali Floydovo smrt, a niso ukrepali. Nevednost ni dokaz vaše nedolžnosti."

Kdaj se bodo razmere umirile? Foto: AP
Kdaj se bodo razmere umirile? Foto: AP

Harvardski profesor Cornel West je v petek dejal, da je svet priča propadlemu družbenemu eksperimentu, kar so ZDA. Meni, da gre za upor proti propadli kapitalistični ekonomiji, ki ne ščiti ljudi. Za Westa je krivo tudi neoliberalno krilo demokratske stranke, ki postavlja temnopolte obraze na visoke položaje, vendar ne dela za resnične spremembe. "Amerika in njena kapitalistična ekonomija v 200 letih nista zmogli zagotoviti dostojnega življenja temnopoltim," je dejal za CNN.

Profesor Ricky L. Jones pa je za Bloomberg opozoril tudi na še vedno ukoreninjeno prepričanje o beli nadvladi, ki ga predstavlja tudi Trump. "A čeprav je Trump prvak te ideologije, zagotovo ni njen edini sledilec. Če bi bilo tako, bi stvari postale normalne, ko se bomo Trumpa prihodnje leto ali leta 2024 znebili. Žal ne bo tako. V Ameriki stvari še dolgo ne bodo v redu."