Avstralski premier je dejal, da je zaradi pomanjkanja cepiv in "strogega nadzora izvoza" Evropske komisije Avstralija prejela samo 700.000 od 3,8 milijona naročenih odmerkov cepiva AstraZenece.
Avstralska vlada je obljubljala, da bodo do konca marca prebivalce cepili s štirimi milijoni odmerkov cepiv, a je do zdaj porabila le 920.000 odmerkov. Zato je tarča kritik, na katere je Morrison na novinarski konferenci skušal odgovoriti.
"3,1 milijona odmerkov cepiv ni prišlo v Avstralijo – to je preprosto dejstvo," je opozoril in dodal: "To ni spor. To ni konflikt. To ni trditev. To je samo preprosto dejstvo."
Avstralija je doslej prejela okoli 870.000 odmerkov cepiva Pfizerja in BioNTecha, s katerim so cepili delavce v prvih "bojnih" vrstah v boju proti covidu-19. Za cepljenje večine prebivalstva pa so oblasti računale na cepivo AstraZenece. Težave so se začele, ko je Italija zaradi lastnih potreb marca preprečila izvoz 250.000 odmerkov cepiva AstraZenece.
Brazilija v rdečih številkah
Število umrlih s covidom-19 v Braziliji se je v torek prvič povzpelo nad 4000 v enem dnevu. Po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje je država po skupnem številu smrtnih žrtev s covidom-19 druga za ZDA, in sicer je umrlo skoraj 337.000 bolnikov s to boleznijo, medtem ko jih je v ZDA umrlo več kot 555.000.
Ker pa brazilski zdravstveni sistem peša, bi lahko v državi skupno umrlo več bolnikov s covidom-19 kot v ZDA, čeprav tam živi približno 30 odstotkov manj ljudi kot v ZDA. Raziskovalci napovedujejo, da bo Brazilija ZDA v prihodnje presegla tudi po skupnem številu smrtnih žrtev z omenjeno boleznijo.
Ustanova Health Metrics and Evaluation (IHME) na Univerzi v Washingtonu napoveduje, da bi lahko v Braziliji do 1. julija skupno našteli 563.000 primerov smrti covidnih bolnikov, v ZDA pa 609.000. Januarja so imeli v ZDA dnevno v povprečju 3285 smrtnih primerov covida-19.
"Reakcija brez nadzora"
"Gre za jedrski reaktor, ki je sprožil verižno reakcijo in je brez nadzora. To je biološka Fukušima," je za Reuters povedal brazilski zdravnik in profesor na Univerzi Duke Miguel Nicolelis, ki natančno spremlja potek epidemije covida-19 v državi.
V torek je brazilsko ministrstvo za zdravje v enem dnevu naštelo še 4195 smrtnih primerov covida-19, kar je precej več od prejšnjega rekorda. Vse od konca februarja Brazilija vsak teden opaža porast števila dnevnih smrti covidnih bolnikov, med razlogi za nenadzorovan izbruh pa sta bolj nalezljiva krajevna različica novega koronavirusa in neupoštevanje medosebne razdalje.
Predsednik nasprotuje maskam
Ker so množična cepljenja omejila izbruh novega koronavirusa v ZDA, je Brazilija postala epicenter pandemije covida-19. Glede na Reutersovo analizo približno eden od štirih primerov smrti ljudi s covidom-19 na svetu prihaja iz Brazilije.
Brazilski predsednik Jair Bolsonaro se zavzema proti nošenju obraznih mask in zapiranju države med pandemijo, ukrepoma, ki po mnenju strokovnjakov za javno zdravje najbolj zmanjšata prenos virusa. Kljub porastu okužb so brazilske oblasti prepričane, da bodo storitve v državi lahko kmalu delovale normalno, vendar so v Braziliji pozno začeli cepiti prebivalstvo.
"Prepričani smo, da bi se podjetništvo v Braziliji lahko ponovno zagnalo čez dva, tri mesece," je dejal tamkajšnji minister za gospodarstvo Paulo Guedes in dodal: "Seveda bo gospodarska dejavnost verjetno upadla, vendar precej manj od padca, ki smo mu bili priča lani ... ta bo veliko veliko krajši."
Bolsonaro je zaradi naraščajočega političnega pritiska zamenjal kadre na več ministrstvih, da se je pripravil na zahtevno politično kampanjo proti svojemu političnemu nasprotniku. Poleg tega je predsednik začel v javnosti hvaliti program cepljenja proti covidu-19, ki ga je še pred kratkim zaničeval.
V Indiji v največ dnevnih okužb do zdaj
V drugem valu se okužbe z novim koronavirusom v Indiji še povečujejo, v sredo so v državi našteli rekordnih 115.736 novih primerov okuženih, kar je 13-krat več kot pred dobrima dvema mesecema.
Indijska vlada je zvezne države pozvala, naj uvedejo ukrepe za nadzor nad širjenjem novega koronavirusa, vendar države nočejo zapreti, saj so s tem lani močno prizadeli gospodarstvo, milijoni ljudi pa so bili pahnjeni v revščino.
Skupno število primerov okužbe v državi trenutno znaša 12,8 milijona, kar pomeni, da je Indija tretja najbolj prizadeta država na svetu, takoj za ZDA in Brazilijo.
V zadnjem dnevu je v Indiji umrlo 630 ljudi s covidom-19, kar je največ v štirih dneh, skupno pa že 166.177.
Številne zvezne države indijsko vlado kritizirajo, ker je kot največja svetovna proizvajalka cepiv cepljenje prebivalcev omejila le na ključne delavce in ljudi, starejše od 45 let. Poleg tega nekatere zvezne države opozarjajo, da niso prejele dovolj cepiva proti covidu-19. Indijsko ministrstvo za zdravje je na pritožbo zvezne države Odiša, da nima dovolj cepiva, odgovorilo, da to ne drži.
V državi so sicer doslej skupno uporabili 85 milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19, v več kot 90 odstotkov primerov gre za cepivo podjetja AstraZeneca, ki ga proizvajajo v Indiji.
Avstralska vlada za počasno cepljenje krivi težave z dobavo cepiv iz EU-ja
Avstralski premier Scott Morrison je za zamude pri cepljenju proti covidu-19 v Avstraliji okrivil omejeno dobavo cepiv iz Evropske unije (EU). Dejal je, da je zaradi pomanjkanja cepiv in "strogega nadzora izvoza" Evropske komisije Avstralija prejela samo 700.000 od 3,8 milijona naročenih odmerkov cepiva AstraZenece.
Avstralska vlada je obljubljala, da bodo do konca marca prebivalce cepili s štirimi milijoni odmerkov cepiv, a je do zdaj porabila le 920.000 odmerkov. Zato je tarča kritik, na katere je Morrison na novinarski konferenci skušal odgovoriti.
"3,1 milijona odmerkov cepiv ni prišlo v Avstralijo – to je preprosto dejstvo," je opozoril in dodal: "To ni spor. To ni konflikt. To ni trditev. To je samo preprosto dejstvo."
Avstralija je doslej prejela okoli 870.000 odmerkov cepiva Pfizerja in BioNTecha, s katerim so cepili delavce v prvih "bojnih" vrstah v boju proti covidu-19. Za cepljenje večine prebivalstva pa so oblasti računale na cepivo AstraZenece. Težave so se začele, ko je Italija zaradi lastnih potreb marca preprečila izvoz 250.000 odmerkov cepiva AstraZenece.
Študija: Vsak tretji prebolevnik covida trpi za duševnimi ali nevrološkimi težavami
"Naši izsledki kažejo, da po covidu-19 pogosteje nastopijo težave z možgani ali duševne motnje kot po gripi ali drugih obolenjih dihal," je sporočil eden izmed avtorjev študije Max Taquet z oxfordske univerze. Razlogov za to še niso našli.
V pol leta po prebolelem covidu-19 se pri tretjini prebolevnikov pojavijo različne težave. 17 odstotkov ljudi je čutilo tesnobo, 14 odstotkov je imelo čustvena nihanja. Okoli pet odstotkov prebolevnikov težko spi, pri 2,1 odstotka so ugotovili kap, pri 0,6 odstotka pa možganske krvavitve. Britanski raziskovalci so proučevali digitalizirane podatke več kot 239.000 ljudi, ki so preboleli koronavirusno bolezen, pretežno iz ZDA. Proučili so še podatke okoli 100.000 ljudi, ki so preboleli gripo, in več kot 236.000 ljudi, ki so imeli druge bolezni dihal.
Med drugim so ugotovili, da je po prebolelem covidu-19 za 44 odstotkov večja možnost nevroloških ali duševnih obolenj kot po preboleli gripi. "Veliko teh obolenj je kroničnih," je posvaril eden izmed avtorjev študije Paul Harrison z oxfordske univerze. Zato bi bilo treba po njihovem mnenju prilagoditi zdravstvene sisteme, da se bodo lahko spopadli s temi novimi izzivi. Že v preteklosti je več študij opozorilo na povezave med nevrološkimi obolenji in okužbo z novim koronavirusom. Je pa bilo v zadnjem letu več bolniških odsotnosti zaradi duševnih obolenj, kar je posledica izolacije in karanten.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje