Protesti proti policijskemu nasilju potekajo po vseh ZDA, pri čemer je policija pogosto nasilna do mirnih protestnikov. Foto: Reuters
Protesti proti policijskemu nasilju potekajo po vseh ZDA, pri čemer je policija pogosto nasilna do mirnih protestnikov. Foto: Reuters

Ellison je ob najavi obtožnic dejal, da bo pot do sodne zmage težka. Hkrati je zanikal, da bi javno mnenje vplivalo na to, kako se je odločil glede obtožnic. Obenem je proteste po vseh ZDA označil za dramatične in nujne. "Floydovo življenje je imelo vrednost in zanj bomo zahtevali pravico," je dejal Ellison.

Medtem je predsednika Donalda Trumpa kritiziral nekdanji obrambni minister James Mattis, ki je sodeloval v njegovi administraciji. Mattis je dejal, da želi Trump "razdeliti" ameriško ljudstvo in da ni pokazal "zrelega vodenja". Zaradi Trumpovega ravnanja ob protestih je "jezen in presunjen".

"Donald Trump je prvi predsednik ZDA za časa mojega življenja, ki se niti ne trudi poenotiti Američanov niti se ne pretvarja, da to poskuša. Namesto tega nas skuša razdeliti. Priča smo posledicam treh let tega namernega početja. Priča smo posledicam treh let brez odraslega vodstva," je dejal Mattis.

Štirje policisti, ki so sodelovali pri umoru Georgea Floyda. Levo zgoraj je Derek Chauvin, preostali so Tou Thao (desno zgoraj), Thomas Lane (desno spodaj) in J. Alexander Kueng (levo spodaj). Foto: Reuters
Štirje policisti, ki so sodelovali pri umoru Georgea Floyda. Levo zgoraj je Derek Chauvin, preostali so Tou Thao (desno zgoraj), Thomas Lane (desno spodaj) in J. Alexander Kueng (levo spodaj). Foto: Reuters

Trump se je na Mattisovo kritiko odzval tako, da ga je označil za "precenjenega generala". Dodal je, da je zadovoljen, da ga je odpustil. Mattis je odstopil leta 2019 zaradi Trumpove odločitve, da ameriško vojsko umakne iz Sirije. To se sicer ni povsem uresničilo.

Protesti se nadaljujejo, a so mirnejši

Medtem so se protesti proti policijskemu nasilju in rasizmu po ZDA nadaljevali kljub policijskim uram, večinoma so bili tudi mirnejši. Policija po ZDA je doslej namreč aretirala skupaj že več kot 9000 ljudi.

V Philadelphii so odstranili spomenik nekdanjemu županu Franku Rizzu, ki so ga med protesti poškodovali. Rizzo je v 70. letih vodil policijo, ki je bila izrazito rasistična in surova. V Virginiji pa se namerava guverner Ralph Northam znebiti spomenika konfederacijskemu generalu iz časa državljanske vojne Robertu Leeju. Spomenik borcu za obrambo sužnjelastništva je lani v Charlottesvillu povzročil spopade med skrajnimi desničarji in protirasističnimi protestniki. Trump je dejal, da so bili na obeh straneh "zelo dobri ljudje".

Bela hiša se je obdala tudi z zaporniškimi pazniki

Na Trumpovo zahtevo je bilo na ulicah glavnega mesta Washingtona DC 2200 pripadnikov nacionalne garde iz Utaha in Južne Karoline z vojaškimi vozili.

Okolico Bele hiše je varovala skupina vseh mogočih zveznih policij – od Zveznega preiskovalnega urada (FBI), Tajne službe, Agencije za boj proti mamilom (DEA), tudi zaporniških paznikov v protiizgredni opremi.

Čez dan so po ulicah Manhattna v New Yorku potekali množični in mirni protesti, policijska ura pa bo trajala vse noči do konca tedna. Newyorški policisti so čez noč v torek aretirali 280 ljudi, noč prej pa 700. Na družbenih omrežjih se spet širijo posnetki nasilja policije nad mirnimi protestniki.

Proteste je sprožil policijski umor temnopoltega Georgea Floyda konec maja. Floyd je bil pozitiven na testu za koronavirus že 3. aprila, vendar pa ni imel simptomov, in to ni igralo vloge pri njegovi smrti. Potrjeno je umrl zaradi zadušitve, potem ko je policist Chauvin skoraj devet minut klečal na njegovem vratu, dva policista pa sta ga pritiskala še na hrbet. Foto: Reuters
Proteste je sprožil policijski umor temnopoltega Georgea Floyda konec maja. Floyd je bil pozitiven na testu za koronavirus že 3. aprila, vendar pa ni imel simptomov, in to ni igralo vloge pri njegovi smrti. Potrjeno je umrl zaradi zadušitve, potem ko je policist Chauvin skoraj devet minut klečal na njegovem vratu, dva policista pa sta ga pritiskala še na hrbet. Foto: Reuters

Po ZDA so doslej zaradi protestov mobilizirali skupaj okoli 20.000 pripadnikov nacionalnih gard, vendar ne v New Yorku, kjer to zavrača župan Bill de Blasio.

V nasilju je skupaj umrlo najmanj 12 ljudi, vendar ni povsem jasno, ali so bile vse smrti povezane s protesti.

V San Franciscu so policisti ustrelili osumljenca za rop trgovine, potem ko so kladivo za njegovim pasom zamenjali za pištolo. V Charlottu v Severni Karolini poteka preiskava policistov, ki so s solzivcem škropili protestnike, stisnjene v kot. Skupine za državljanske pravice zahtevajo odstop šefa policije Kansas Cityja z zgodovino rasističnih postopkov.

V Utahu je s položaja odstopil profesor kazenskega prava državne univerze Weber, ker je tvital o tem, da bi bilo morda protestnike dobro postreliti, v teksaškem mestu Paris pa je odstopil mestni svetnik, ki je protestnikom zabrusil, naj odidejo kam drugam, če jim v Ameriki ni všeč.

Aretirani osumljenci načrtovanja napadov med protesti

V Nevadi so bili aretirani trije moški, ki naj bi bili povezani z gibanjem desničarskih ekstremistov, ki zagovarja rušenje ameriške vlade. Obtoženi so terorizma, oblasti pa pravijo, da je šlo za zaroto, da bi povzročili nasilje med nedavnimi protesti v Las Vegasu.

Tožilci tri moške, vsi trije so beli in so služili v ameriški vojski, obtožujejo zarotništva za izvedbo načrta, ki so ga snovali od aprila v času protestov proti omejitvam zaradi širjenja koronavirusa, pozneje pa naj bi hoteli izkoristiti proteste proti policijskemu nasilju.

George Floyd: Policisti obtoženi sodelovanja pri umoru

V Brooklynu streljanje

V newyorškem predelu Brooklyn je bil medtem zaboden policist, dva policista pa sta bila ustreljena in ranjena v roke. Nekega moškega je policija ustrelila. Njegovo zdravsrveno stanje ni znano.

Spopad je izbruhnil tik pred polnočjo, nekaj ur po začetku policijske ure, ki velja od osme ure zvečer in katere namen je preprečiti nočne proteste in nemire. Al Džazira poroča, da ni jasno, kako je izbruhnilo to zadnje nasilje.

Lokalni prebivalec je dejal, da v času streljanja v bližini ni bilo protestov. Tako ni jasno, ali je bilo dogajanje povezano z nemiri.

Gambija zahteva "verodostojno" preiskavo po tem, ko je ameriška policija ustrelila in ubila sina njihovega diplomata, poroča BBC. Policija je 39-letnega Momodouja Lamina Sisayja ustrelila, potem ko so ga lovili z avtomobilom, saj se ni želel ustaviti na ukaz policista. Umrl je v avtomobilu. Policija pravi, da je imel pri sebi pištolo, ki naj bi jo tudi uperil v policiste in ustrelil. Oče žrtve Lare Sisay je zanikal, da je imel njegov sin orožje.

ACLU vložil tožbo v imenu novinarjev

Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je v sredo v Minnesoti vložila tožbo v imenu vseh novinarjev, ki so jih v času poročanja o protestih proti policijskemu nasilju napadli policisti. Tožba je vložena v imenu Jareda Goyetta, ki so ga policisti 27. maja v Minneapolisu ustrelili v glavo z gumijastim nabojem.

ACLU želi, da tožba dobi status skupinske, in bo vanjo vključil tudi vse druge primere policijskega nasilja nad novinarji med trenutnimi protesti po ZDA "Dokler lahko novinarji opravljajo svoje delo, je policiste strah posledic za svoja dejanja, ker bodo vsi videli, kaj se dogaja," je izjavil Goyette.

V času protestov številni novinarji poročajo o aretacijah, napadih s solzivcem, napadih z gumijastimi naboji in palicami.

Po podatkih ACLU-ja je bilo v zadnjem tednu dni aretiranih 41 novinarjev. 125 so jih napadli policisti, 27 pa protestniki. Najmanj 39 novinarjem so uničili opremo.

V New Yorku so nasilno in z zmerjanjem pregnali ekipo ameriške tiskovne agencije AP s poročanja o protestu, čeprav za novinarje policijska ura ne velja, ker so po županu Billu de Blasiu in guvernerju Andrewu Cuomu opredeljeni kot nujni delavci.

Policijsko nasilje nad temnopoltimi Američani je potekalo tudi med predsednikovanjem Baracka Obame, ki je župane po državi pozval, naj preučijo in spremenijo politike njihovih policij glede uporabe sile v sodelovanju s skupnostmi. Foto: Reuters
Policijsko nasilje nad temnopoltimi Američani je potekalo tudi med predsednikovanjem Baracka Obame, ki je župane po državi pozval, naj preučijo in spremenijo politike njihovih policij glede uporabe sile v sodelovanju s skupnostmi. Foto: Reuters

Obama: Ni treba izbirati med protesti in volitvami

Na proteste se je v sredo odzval tudi Trumpov predhodnik Barack Obama. Župane po državi je pozval, naj preučijo in spremenijo politike njihovih policij glede uporabe sile v sodelovanju s skupnostmi.

Obama je govoril v okviru virtualne javne tribune, ki je del programa Varuh mojega brata. Tega je Obama ustanovil leta 2014 po smrti temnopoltega najstnika Michaela Browna pod streli belskega policista v Fergusonu v zvezni državi Missouri. Med pogovorom je menil, da ni treba izbirati med protesti in udeležbo na volitvah, ampak lahko delajo oboje. Tiste, ki kritizirajo protestnike, pa je spomnil, da so bile ZDA ustanovljene s protestom – z ameriško revolucijo.

Obama je opazil, da večina Američanov podpira proteste, ki potekajo po mestih, ne glede na to, da jih je umazala manjšina, ki se je zapletla v nasilje. Vendar pa je opozoril, da protesti minejo, zato je treba ohraniti energijo in jo usmeriti na volitve.

Protesti v ZDA: Zahteve po koncu rasizma v državi, ki na rasizmu temelji

Na Floydovo smrt se je Obama odzval že prejšnji teden, ko je sporočil, da razume, da si milijoni Američanov po pandemiji želijo le vrnitve v normalno stanje, ampak ne smejo pozabiti, da ta vrnitev za temnopolte v ZDA pomeni drugačno obravnavo samo zaradi njihove rase. "To v ZDA leta 2020 ne bi smelo biti normalno," je sporočil.

Policija je izvajala nasilje nad temnopoltimi tudi v času predsednikovanja Obame. Tudi po Brownovi smrti so potekali množični protesti in so izbruhnili nemiri.

Jimmy Carter pozval k uporu proti diskriminaciji

Oglasil se je tudi nekdanji predsednik ZDA Jimmy Carter, ki je v sredo obsodil rasne krivice v ZDA in pozval Američane, naj se uprejo rasistični diskriminaciji policije in kazenskega sistema, nemoralnim gospodarskim razlikam med belimi in črnimi ter vladnim ukrepom, ki spodkopavajo demokracijo. Obsodil je tudi nasilje na protestih.

Tožilstvo zaostrilo obtožnico zoper Chauvina

"Še predobro poznam učinek segregacije in krivice za temnopolte Američane. Kot politik sem se čutil dolžnega, da zagotovim enakopravnost v moji državi in v naših ZDA," je sporočil Carter, ki prihaja z globokega ameriškega juga Georgie. Z obžalovanjem je ugotovil, da mora danes (skoraj 50 let pozneje) ponoviti svojo izjavo ob prisegi na položaj guvernerja Georgie leta 1971: "Rasni diskriminaciji se je čas iztekel."

Sistemski rasizem v ZDA je v torek obsodil tudi nekdanji republikanski predsednik George Bush ml. Nekdanji demokratski predsednik ZDA Bill Clinton pa je konec tedna sporočil, da si nihče na zasluži smrti, kot je pred tednom dni v Minneapolisu umrl George Floyd.