Guaidó, ki se je razglasil za začasnega predsednika Venezuele, ne izključuje ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli, da bi odstavili predsednika Nicolása Madura. Foto: Reuters

ZDA naj bi tudi prisilile Madura, da omogoči vstop humanitarne pomoči, ki jo je Washington v državo poslal na poziv opozicije. Maduro namreč onemogoča vstop tovornjakov, ki čakajo v Kolumbiji, češ da je humanitarna pomoč "lažna" in da gre za "spektakel", katerega namen je "ponižati" Venezuelo.

35-letni predsednik venezuelske narodne skupščine je dejal, da bo storil "vse, kar je potrebno, da se rešijo življenja", pri čemer je dodal, da priznava, da je posredovanje ZDA "zelo sporna zadeva", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Venezuela: Zaradi pomanjkanja zdravstvenih potrebščin samo v eni bolnišnici umrlo 14 otrok

Ruski portal rt.com medtem piše, da je tudi ameriška vlada v zadnjih dveh tednih večkrat jasno sporočila, da vojaško posredovanje v Venezueli ni izključeno, če Maduro ne bo predal oblasti. Obenem ZDA pozivajo venezuelske vojaške častnike, naj prestopijo na stran opozicije in podprejo Guaidója, ki se je za začasnega predsednika razglasil 23. januarja. Vojska za zdaj ostaja večinoma na Madurovi strani.

56-letni Maduro je opozicijo sicer večkrat pozval, naj se namesto organiziranja uličnih protestov začnejo pogajati. Opozicija pa dialog s predsednikom zavrača, pri čemer ima polno podporo ZDA. Tudi Washington je sporočil, da je čas za pogovor mimo.

Medtem je venezuelski vrhovni sodnik Juan Mendoza Guaidója obtožil, da si prisvaja predsedniška pooblastila. Po njegovih besedah venezuelska ustava, na katero se Guaidó sklicuje, ne vsebuje določil za oblikovanje "prehodne" vlade. Mendoza je spomnil, da je Maduro s 67,8 odstotka zmagal na lanskih predsedniških volitvah, ki jih je opozicija bojkotirala.

ZDA želi s sankcijami onemogočiti delovanje venezuelskega naftnega podjetja PDVSA, kar Venezuelo potiska v še hujšo gospodarsko krizo. Foto: Reuters

Ameriške sankcije potiskajo Venezuelo v hujšo krizo

Venezuela je v hudi politični in gospodarski krizi. Maduro za to krivi ameriške sankcije, ki so uperjene predvsem v državno energetsko podjetje PDVSA. Prodaja nafte predstavlja kar 95 odstotkov prihodkov od izvoza, po poročanju New York Timesa pa bi lahko nove ameriške sankcije s konca januarja zmanjšale letošnji venezuelski izvoz nafte za dve tretjini na 14 milijard dolarjev. Gospodarstvo Venezuele bi se posledično skrčilo za 26 odstotkov.

Ameriške sankcije so tako rekoč odrezale venezuelsko nafto od ameriškega trga, kamor je šlo skoraj pol venezuelskega izvoza nafte. Sankcije namreč ameriškim podjetjem in posameznikom prepovedujejo poslovanje s PDVSA-jem.

Venezuela je pred sankcijami ob tem iz ZDA dnevno uvažala 120.000 sodčkov nafte in predelanih naftnih proizvodov. Ameriško lahko nafto namreč v Venezueli potrebujejo, da jo zmešajo z lastno gosto, da lahko teče po naftovodih do pristanišč. Ameriške pošiljke lahke nafte pa so se prejšnji teden ustavile.

Delno rešitev naj bi ponudilo rusko državno naftno podjetje Rosneft, ki naj bi Venezueli pošiljalo potrebne proizvode v zameno za venezuelsko surovo nafto, poroča New York Times. To bi PDVSA-ju omogočilo poslovanje, sicer iz dneva v dan, tudi brez dostopa do mednarodnega bančnega sistema. Venezuelsko naftno podjetje je svojim partnerjem medtem sporočilo, da je država zagotovila zaloge goriva do konca marca, s čimer se bodo izognili še hujši energetski krizi kot posledici ameriških sankcij.

Številni v Venezueli se bojijo, da bodo nove sankcije 30-milijonsko državo potisnile v še hujšo humanitarno katastrofo, piše New York Times. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem dejal, da je namen sankcij kaznovati Madura za kršenje človekovih pravic in ga prisiliti v odstop.

Maduro ZDA obtožuje, da želijo vojaško posredovanje