Venezuela se spoprijema s hudim pomanjkanjem osnovnih potrebščin. Foto: EPA
Venezuela se spoprijema s hudim pomanjkanjem osnovnih potrebščin. Foto: EPA

Omenjena bolnišnica je sporočila, da so otroci umrli po izbruhu griže, ki se prenaša zaradi onesnažene hrane ali vode, poroča Al Džazira. Medtem na desetine drugih otrok s to boleznijo ni deležnih ustreznega zdravljenja zaradi pomanjkanja zdravstvenih potrebščin, so dejali zaposleni v bolnišnici Luis Razetti.

"Pred tremi leti smo prenehali prejemati gazo in alkohol. Ni dovolj injekcij ali serumov za hidracijo otrok," je dejal José Planes, uslužbenec bolnišnice, oddaljene okoli 300 kilometrov od glavnega mesta Caracas.

"Moja hčerka ima drisko, skoraj je imela srčni napad. Ničesar nimamo. Prišli smo sem in nimamo ničesar," je dejala mati bolnega otroka Lady Chacon. "Želim, da ta vlada odide, uničila nas je."

Marleei Marino je zaradi izbruha griže ta teden umrl dvomesečni otrok, a je njegovo truplo še vedno v bolnišnici, saj mati nima denarja za krsto. "Tukaj ni ničesar, nimajo zdravil, nimajo hrane," je dejala. "In zdaj je moj sin mrtev."

Medtem ko zaposleni v bolnišnici trdijo, da vlada pomanjkanje potrebščin, venezuelski predsednik Nicolás Maduro zanika, da je v državi humanitarna kriza. Je pa pred kratkim oznanil načrt za reformo zdravstvenega sistema.

"Venezuela bo izdelala vsa zdravila, ki jih potrebuje za svoj zdravstveni sistem in socialno varnost," je dejal Maduro. "Dosežemo lahko vsakogar, kot mora biti v socializmu," je dodal.

V urugvajskem glavnem mestu Montevideo se je v četrtek sešla mednarodna kontaktna skupina za Venezuelo, ki jo je vzpostavil EU. Zunanji ministri več kot desetih evropskih in latinskoameriških držav, med njimi Kostarike, Bolivije in Ekvadorja, so se zavzeli za mirno rešitev krize v Venezueli ter pozvali k čimprejšnjemu razpisu svobodnih in demokratičnih predsedniških volitev. Maduro je medtem njihov poziv zavrnil za pristranskega. Kot je dejal, zavrača pristranskost kontaktne skupine, a je pripravljen "sprejeti vse odposlance iz tega bloka evropskih in latinskoameriških držav".

Maduro zavrača "spektakel ponarejene humanitarne pomoči"

Maduro je sicer zavrnil vstop tovornjakov s pomočjo ZDA v Venezuelo iz Kolumbije, češ da niso "berači". "Venezuela ne bo dovolila spektakla ponarejene humanitarne pomoči, saj nismo berači," je dejal. Namen pomoči je po njegovih besedah ponižati Venezuelo.

ZDA so pomoč poslale na poziv venezuelske opozicije. Na kolumbijski strani mejnega mostu Tienditas več vozil, naloženih s hrano in zdravili, čaka na dovoljenje za vstop v Venezuelo, vendar most ostaja zaprt. Maduro meni, da bi sprejem teh vozil odprl pot ameriški vojaški intervenciji za njegovo odstavitev. ZDA so sicer večkrat odkrito zagrozile z vojaškim napadom na Venezuelo.

Voditelji venezuelske opozicije, vključno s samooklicanim začasnim predsednikom Juanom Guaidójem, medtem pravijo, da je humanitarna pomoč nujna za reševanje življenj.

Pripadniki venezuelske opozicije so se zbrali v kolumbijskem obmejnem mestu Cúcuta, da bi pomagali pri dostavi pomoči. Kot poroča Al Džazira, naj bi šlo za premišljeno preizkušanje zvestobe venezuelske vojske predsedniku Maduru.

ZN svari pred "politizacijo" pomoči

Medtem ZN svari pred "politizacijo" humanitarne pomoči. "Humanitarna dejanja morajo biti neodvisna od političnih, vojaških ali drugih ciljev," je v sredo dejal predstavnik svetovne organizacije Stephane Dujarric. "Pomembno je, da je humanitarna pomoč depolitizirana in da so glede tega, kdaj in kako se jo uporabi, najpomembnejše potrebe ljudi," je dejal. V ZN-u so medtem Madura obtožili, da blokira dostavo pomoči.

Medtem Venezuelci prek glavnega mejnega prehoda v Kolumbijo kot običajno odhajajo po osnovne potrebščine. Vsak dan jih v Cúcuto odide več kot 50.000, pri čemer jih po uradnih kolumbijskih podatkih v Kolumbiji ostane do 5.000. Številni v Kolumbijo odhajajo po hrano in zdravila, ki jih ne morejo dobiti v Venezueli, nato pa se vrnejo, drugi pa prek tega mesta odidejo v druge kolumbijske kraje ali druge države, kot sta Ekvador in Peru.