Biden se je energično in prepričljivo branil napadov mlajših protikandidatov. Foto: Reuters
Biden se je energično in prepričljivo branil napadov mlajših protikandidatov. Foto: Reuters

Druga televizijska debata v dveh dneh – v torek se je predstavilo prvih deset demokratskih upov za naskok na Belo hišo – se je začela s pričakovanim fokusom na Bidna, ki še vedno vodi v javnomnenjskih anketah med demokrati in edini med njimi redno premaguje tudi republikanca Donalda Trumpa. Soočenje je bilo precej ostro, a tudi šaljivo in kandidati niso pozabili opozoriti, da je najpomembnejše najti nekoga, ki bo premagal Trumpa in ga spravil iz Bele hiše.

Edina pomembna delitev med demokratskimi kandidati je zdravstvena politika, sta pokazala soočenje tako v torek kot v sredo.

Iskre so se znova kresale okoli zdravstvenega sistema

Pokazal se je prepad med tistimi, ki bi odpravili zasebno zdravstvo, in večino, ki bi ga ohranila. S političnega vidika je po mnenju strokovnjakov zagovarjanje zasebnega zdravstva modro, saj ga uporablja več kot 200 milijonov Američanov, ki morda z njim niso popolnoma zadovoljni, vendar pa jih je strah, da bi ga izgubili v zameno za splošno zavarovanje, ki ga republikanci slikajo kot višek socializma in dolgih čakalnih vrst. Vendar pa sta senatorja Elizabeth Warren in Bernard Sanders, ki sta v anketah pri vrhu, v torek vztrajala pri stališču, da je treba zavarovati vse, ki živijo v ZDA, s splošnim sistemom. Razen newyorškega župana Billa DeBlasia so bili drugi kandidati bolj ali manj naklonjeni ohranitvi zasebnega zdravstva.

Sorodna novica Sanders in Warrenova odbijala napade zmernejših demokratov

Biden se je sinoči energično in po večinskem mnenju prepričljivo uprl napadom, predvsem senatorke iz Kalifornije Kamale Harris, ki tokrat ni blestela tako kot na prejšnjem soočenju na Floridi. Nasprotno, tudi ona se je morala zaradi svojega dela javne tožilke v Kaliforniji zagovarjati pred neprijetnimi vprašanji, je poročal Edvard Žitnik, dopisnik RTV Slovenija iz New Yorka.

Vsak želel zase svojih pet minut

Biden, Sanders, Warrenova in Harrisova bodo po soočenjih ostali v igri, preostali kandidati pa so si to skušali zagotoviti z opozarjanjem nase. Nihče bolj kot DeBlasio, ki se je zapletel v obtožbo newyorškega policista za umor, zaradi česar bo med njimi še manj priljubljen kot doslej. Bidna je skušal "spotakniti" tudi senator iz New Jerseyja Cory Booker, ki je trdil, da je bil ključni razlog poraza Hillary Clinton leta 2016 slaba volilna udeležba temnopoltih. Sam je prepričan, da bo z njim kot kandidatom veliko boljša.

Julian Castro je bil najbolj goreč pri zagovarjanju pravic priseljencev. Biden se je tudi pri tem prerinil v sredino in je dejal, da je razlika med tistimi, ki pridejo v ZDA iskat zatočišče, in tistimi, ki nezakonito prečkajo mejo.

Vsi demokratski kandidati so zagovarjali boj proti podnebnim spremembam, gospodarstvo, ki bo nudilo napredek vsem, ne le najbogatejšim, vsi so proti vojnam ter za boljše javno šolstvo in dostop do zdravstva za vse. Razprava je pogosto zašla v prepire o preteklih stališčih, na primer glede odnosa do kazenskega sistema. S politično korektnostjo obsedeni demokrati pa tudi kritizirajo Bidna, ker se je pred začetkom soočenja s Harrisovo pošalil, naj bo bolj prizanesljiva do njega kot na prvem soočenju.

Tokrat se je skupno predstavilo 20 kandidatov, na naslednjem soočenju jih bo samo še deset. Foto: Reuters
Tokrat se je skupno predstavilo 20 kandidatov, na naslednjem soočenju jih bo samo še deset. Foto: Reuters

Booker je kritiziral Bidna zaradi zakona o mamilih oziroma kazenske reforme, Biden mu je vrnil, da je imel policijske škandale kot župan Newarka. Harrisova je Bidnu očitala sodelovanje z rasisti v senatu pred desetletji, Biden pa ji je vrnil s kritiko njenega dela na položaju pravosodne ministrice Kalifornije. Po mnenju poznavalcev je nastal vtis, da demokrati zapravljajo čas z zadevami, ki volivcev večinoma ne zanimajo.

Poleg omenjenih so na odru stali še Tulsi Gabbard, Andrew Yang, Jay Inslee, Michael Bennett in Kirsten Gillibrand.

Imena bodo kmalu odpadala

Demokrati bodo človeka, ki se bo na volitvah novembra leta 2020 pomeril z republikancem Donaldom Trumpom, izbrali julija prihodnje leto na strankarski konvenciji. Na naslednjem, septembrskem televizijskem soočenju bo sodelovalo še deset demokratskih kandidatov, ki bodo zbrali največ denarja in imeli največ javnomnenjske podpore.

Trenutno na anketah z več kot 30 odstotki vodi Joe Biden, sledijo mu Bernie Sanders, Elizabeth Warren in Kamala Harris.

Drugi večer demokratskega soočenja