Sprejeti zakon Moralesu onemogoča kandidaturo. Foto: Reuters
Sprejeti zakon Moralesu onemogoča kandidaturo. Foto: Reuters

Bolivija se je po predsedniških volitvah 20. oktobra, na katerih je največ glasov osvojil Morales, a mu je opozicija očitala, da je potrebno več kot 10-odstotno prednost pred protikandidatom dosegel s prevaro, znašla v hudi politični krizi.

Oba domova kongresa sta po večurni razpravi potrdila predlog zakona o novih volitvah. Dokument so poslali začasni predsednici Jeanine Añez, ki je napovedala, da ga bo podpisala še danes.

Zakon med drugim razveljavlja izide oktobrskih volitev in omogoča izvedbo novih. Ključna je določba, ki kandidatom prepoveduje ponovno kandidaturo za položaj, ki so ga zasedali pretekla dva mandata. To pomeni, da Morales, ki se je po odstopu zatekel v Mehiko, na novih volitvah ne bo mogel kandidirati. Jeanine Añez je Moralesu, prvemu staroselskemu predsedniku Bolivije, prepovedala kandidirati sicer že pred sprejetjem zakona.

Kongres se mora dogovoriti še o novem sedemčlanskem volilnem sodišču. Prejšnji člani sodišča so bili namreč odstavljeni, ker naj bi manipulirali z izidi volitev. Sodišče bo določilo datum novih volitev, za katere se je začasna predsednica zavzela, da bi bile čim prej.

Začasna predsednica Jeanine Áñez je vojsko odrešila kazenske odgovornosti zaradi ravnanja med zatiranjem protestov v podporo Moralesu. Foto: Reuters
Začasna predsednica Jeanine Áñez je vojsko odrešila kazenske odgovornosti zaradi ravnanja med zatiranjem protestov v podporo Moralesu. Foto: Reuters

"Želim se zahvaliti našim parlamentarcem, ker so razumeli in prisluhnili zahtevam bolivijskega ljudstva," je po glasovanju v kongresu na Twitterju zapisala 52-letna religiozna konservativka, ki je napovedovala vrnitev Biblije v predsedniško palačo.

Nove volitve so ključne za rešitev politične krize, ki je poudarila delitve v družbi, v kateri staroselci, ki predstavljajo okoli polovico prebivalstva, podpirajo Moralesa.

Gibanje za socializem razdeljeno glede Moralesa

Moralesovo Gibanje za socializem ima v obeh domovih parlamenta večino, a je razdeljeno glede svojega levičarskega voditelja in njegove politične prihodnosti. Nekateri člani ga še naprej podpirajo, drugi pa si želijo, da bi bila stranka tudi brez Moralesa pomembna politična izbira na volitvah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Predvsem po Moralesovem odstopu 10. novembra je državo zajelo nasilje, v katerem je bilo ubitih več kot 30 ljudi. Začasna predsednica Jeanine Áñez je 14. novembra izdala odlok, ki je vojski dovolil sodelovanje v zatiranju protestov v podporo Moralesu in jo obenem odrešil kazenske odgovornosti.

Začasne bolivijske oblasti tudi napovedujejo pregon Moralesa, če se bo vrnil v Bolivijo, in njegovih zaveznikov, češ da spodbujajo nemire.

Jeanine Áñez v soboto ni hotela podpisati predloga zakona, ki bi Moralesu podelil imuniteto pred pregonom, ki so ga nepričakovano vložili poslanci njegovega Gibanja za socializem.

Lokalni mediji poročajo, da so protivladne demonstracije začasno ustavljene. A v pokrajini Cochabamba, kjer ima Morales veliko podporo, so v soboto izbruhnili novi spopadi med privrženci nekdanjega predsednika ter policijo in vojsko.