ZDA imajo dolgo zgodovino kršenja državljanskih svoboščin in človekovih pravic v imenu državne varnosti. Učbeniški primer je zapiranje ameriških državljanov japonskega rodu v koncentracijska taborišča v času druge svetovne vojne. Predvsem po 11. septembru pa je bila vloga državnega sovražnika številka ena vsiljena muslimanom, tujcem v državi in državljanom ZDA. Foto: Reuters
ZDA imajo dolgo zgodovino kršenja državljanskih svoboščin in človekovih pravic v imenu državne varnosti. Učbeniški primer je zapiranje ameriških državljanov japonskega rodu v koncentracijska taborišča v času druge svetovne vojne. Predvsem po 11. septembru pa je bila vloga državnega sovražnika številka ena vsiljena muslimanom, tujcem v državi in državljanom ZDA. Foto: Reuters

"Naglavno ruto sem začela nositi nedolgo pred 11. septembrom. Ko so se zgodili teroristični napadi, sem bila ravno na predavanju na univerzi. Rekli so nam, da je predavanje prekinjeno in da so preostala preklicana ter da naj odidemo domov, niso pa nam rekli, zakaj. Takrat me je poklical oče in mi na kratko rekel le, naj snamem naglavno ruto. Bila sem zmedena, vprašala sem zakaj. Odvrnil je le, naj to storim in da se bomo o vsem pogovorili, ko pridem domov. Vedela sem, da se je zgodilo nekaj velikega, a takrat še nisem vedela kaj. Ko sem odhajala k avtomobilu, me je nekdo, ki je zapeljal mimo, začel zmerjati. Takrat sem si ruto snela," je svojo izkušnjo takoj po napadih v pogovoru za MMC opisala Zainab Chaudry, aktivistka in direktorica Sveta za ameriško-islamske odnose (CAIR) v zvezni državi Maryland, ki je bila ob napadih stara 19 let.

"Skoraj vsi Američani v stiku s tujino so bili pod neke vrste nadzorom"

V letih histerije, ki je sledila, delno spontane, delno tudi umetno ustvarjene in podpihovane, so postali muslimani in muslimanke v ZDA, državljani ali ne, rojeni tam ali drugod, samodejno krivi, dokler se ne dokaže njihova nedolžnost. Oblasti so jim prek neštetih agencij in policijskih organov prisluškovale, vohunile za njimi, jih zasliševale, spremljale njihovo gibanje, vsakodnevne dejavnosti, si zapisovale, s kom se družijo, o čem se pogovarjajo, muslimane so aretirali in zapirali brez ustreznih postopkov ali obtožnic, onemogočali so jim dostop do odvetnika in varščine, odrekali so jim vpogled v dokaze (ali "dokaze") zoper njih, jih izganjali iz države, vse v imenu nedotakljive paradigme preprečevanja novega "11. septembra".

Kot je za ameriški tednik The Nation ob letošnji 20. obletnici napadov napisal Moustafa Bayoumi, so ameriški muslimani po 11. septembru čez noč prenehali biti le še ena od številnih verskih skupnosti v državi in postali nova administrativna kategorija, v okviru katere so bili vsi muslimani "kolektivno dojeti kot grožnja", ne glede na njihova osebna dejanja ali prepričanja, "kot da je nevarnost dominanten gen, ki se prenaša na nas od naših muslimanskih prednikov".

Rezultat splošnega nadzora: nič večja varnost

Napihnjena pooblastila različnih institucij, bodisi ustavna bodisi neustavna, so potencialno zajemala vse državljane in druge prebivalce ZDA, a vedelo se je, na koga se je mislilo, ko se je govorilo o morebitni teroristični nevarnosti. Skoraj natanko leto dni po napadih, 10. septembra 2002, je takratna vlada predsednika Georgea W. Busha začela izvajati program NSEERS oziroma sistem za registracijo vstopov in izstopov iz države za zagotavljanje državne varnosti.

Zainab Chaudry je v času napadov leta 2001 študirala farmacijo, po napadih pa je postala aktivistka na področju družbene pravičnosti. Hotela se je boriti proti okrivitvi in nerazumevanju islama, želela je graditi mostove med različnimi skupnostmi in obenem opogumiti mlajše muslimane, da se počutijo udobno glede svoje identitete. Islam in muslimani v ZDA so bili po 11. septembru 2001 povsem demonizirani, je opozorila v pogovoru za MMC. Foto: Reuters
Zainab Chaudry je v času napadov leta 2001 študirala farmacijo, po napadih pa je postala aktivistka na področju družbene pravičnosti. Hotela se je boriti proti okrivitvi in nerazumevanju islama, želela je graditi mostove med različnimi skupnostmi in obenem opogumiti mlajše muslimane, da se počutijo udobno glede svoje identitete. Islam in muslimani v ZDA so bili po 11. septembru 2001 povsem demonizirani, je opozorila v pogovoru za MMC. Foto: Reuters

Sistem je zahteval registracijo vseh moških nedržavljanov, starejših od 16 let, ki so prihajali iz ene od 25 držav na seznamu, pri čemer je šlo za 24 pretežno muslimanskih držav (Afganistan, Alžirija, Bahrajn, Bangladeš, Egipt, Eritreja (v kateri je islam ena od dveh največjih religij), Indonezija, Iran, Irak, Jordanija, Kuvajt, Libanon, Libija, Maroko, Oman, Pakistan, Katar, Savdska Arabija, Somalija, Sudan, Sirija, Tunizija, Združeni arabski emirati, Jemen) in Severno Korejo. Tarča so bili muslimanski odrasli moški in fantje brez državljanstva ali t. i. zelene karte, torej dovoljenja za delo in bivanje v ZDA. Šlo je za mednarodne študente ali obiskovalce. Ameriške oblasti so se tako osredotočile na muslimane, pri tem pa so se, da politika ne bi bila videti neposredno diskriminatorna, sklicevale na priročno karakteristiko, in sicer državljanstvo ene od držav na seznamu.

V skladu s programom so se morali muslimanski nedržavljani ZDA ob prihodu v državo registrirati, kar je vključevalo odvzem prstnih odtisov, fotografiranje in zaslišanje. Nato so se morali ti ljudje in drugi, ki so že bili v ZDA, redno javljati uslužbencem urada za priseljevanje, program pa je spremljal tudi, kdaj so ti ljudje odšli iz države. Kdor je ostal v državi predolgo, je bil aretiran, kaznovan, tudi izgnan. Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je program označila za "diskriminatorno politiko v nasprotju s temeljnimi ameriškimi vrednotami poštenosti in enake zaščite". Do jeseni 2003 se je registriralo več kot 83.000 arabskih in muslimanskih priseljencev, ki so bili poniževani in obravnavani kot zločinci, na tisoče ljudi je bilo pridržanih, pogosto povsem neupravičeno, zaradi programa so razpadale družine, nešteto ljudem je povzročil travme, za okoli 14.000 so oblasti odredile izgon, čeprav so se sami prijavili, bilanca programa NSEERS pa je porazna tudi z drugega vidika. Njegovo izvajanje namreč ni privedlo do niti ene obsodbe za terorizem. Program je bil začasno prekinjen šele leta 2011, torej skoraj 10 let po uveljavitvi, ukinjen pa je bil decembra 2016.

11. september 2001 – dan, ko se je spremenil svet

NSEERS je bil zgolj eden od načinov nadzora nad muslimani v ZDA. Newyorška policija je hranila tajne podatke o ameriških muslimanih, ki jih je pridobivala s pomočjo plačanih ovaduhov in policistov v civilnih oblačilih, ki so se infiltrirali v skupnosti in zbirali informacije o tem, kdo moli v kateri mošeji, kateri televizijski kanali se gledajo v lokalih, ki so jih obiskovali muslimani, h katerim frizerjem so hodili in podobno. Pri tem je sodelovala z obveščevalno službo Cia. Policija se je infiltrirala tudi v študentska društva in različne lokalne organizacije z namenom izzvati muslimane, da povejo kaj o džihadu ali terorizmu, kar bi lahko uporabili zoper njih. Tudi ta program ni privedel do uradnih preiskav o terorizmu.

Kar je v New Yorku počela policija, je na ravni države izvajal Zvezni preiskovalni urad (FBI). Tisoče agentov se je infiltriralo v islamske centre, mošeje, šole, kjer so vohunili za muslimani in jih skušali zvabiti v past, da bi jih lahko obtožili terorizma. Po nekaterih ocenah je FBI po 11. septembru zaslišal več kot 700.000 muslimanov. "Muslimani so bili obravnavani kot krivi, dokler ni bila dokazana njihova nedolžnost, le zaradi njihove etnične pripadnosti ali veroizpovedi," je represivni režim, ki je veljal za muslimane, opisala Zainab Chaudry, pri čemer so bile, kot je poudarila, "za vzdušje strahu in sovražnosti do njihove skupnosti po 11. septembru odgovorne vse vlade".

"Z afganistansko vojno je oživela tradicija imperialističnega feminizma"
11. september na MMC-ju

Na MMC-ju različne vidike terorističnih napadov na ZDA leta 2001 in spremembe, ki so jih povzročili, v dneh ob 20. obletnici napadov osvetljujemo z več strani.

Vabljeni k branju.

Skoraj vsi Američani v stiku s tujino so bili pod neke vrste nadzorom"
.
"Ker smo hoteli Afganistanu vsiliti demokracijo, smo dobili nekaj hujšega kot Vietnam"
.
11. september 2001 – dan, ko se je spremenil svet

"Počutili smo se, kot da nismo del naše države"

Po njenih besedah je bila muslimanska skupnost po 11. septembru stalno prisiljena v obrambni položaj. "Počutili smo se, kot da nismo del naše države, da ne spadamo sem. To so bili zelo težki časi. Ena najhujših stvari so bile infiltracije v mošeje. Številni so bili v strahu sploh iti v mošejo in tam moliti, saj so se bali, da bodo samo zaradi tega kriminalizirani," je dejala. Ob nadlegovanju oblasti pa so (bili) muslimani v ZDA tudi tarče zločinov iz sovraštva. Njihovo število je po napadih leta 2001 naravnost eksplodiralo. Po podatkih FBI-ja je bilo leta 2000 proti muslimanom storjenih 28 takšnih zločinov, medtem ko jih je bilo leto pozneje 481. CAIR ima še bolj zlovešče podatke. "V letu po 11. septembru je naša organizacija prijavila več kot 1700 primerov zločinov iz sovraštva," je pojasnila sogovornica iz te organizacije.

Islamofobija iz časov po 11. septembru je povsem drugačna kot tista iz časov pred njim. Pred 11. septembrom smo se muslimani v ZDA počutili razmeroma prijetno. Prej okolje ni bilo sovražno do muslimanov, po 11. septembru pa kot musliman nisi mogel stopiti iz hiše, ne da bi kdo strmel vate ali te žalil, ne da bi se počutil drugačen ali Drugi. Številne muslimanke so snele svoje naglavne rute, številni moški so si obrili brade, nekateri so si spremenili imena, tisti, ki so imeli otroke, so jim dajali anglizirana imena, kot je Adam.

Zainab Chaudry, CAIR

"Posebej ko sem začela nositi naglavno ruto, so mi velikokrat zabrusili, naj se vrnem tja, od koder sem prišla. In sem rekla 'dobro, šla bom v Baltimore' ali pa 'saj sem že v Baltimoru'. Kako naj se človek odzove na kaj takega, je to sploh vredno odziva? Nihče ne bi smel biti podvržen čemu takemu. Skrbi me posebej za mlade muslimane, ki še niso razvili zadostne odpornosti in jih takšne izjave močno prizadenejo, škodujejo njihovi samozavesti, samopodobi, občutku identitete," je dejala potomka priseljencev iz Pakistana, rojena v Maryandu.

Kot je opozorila, ameriško državljanstvo muslimanov ni ščitilo pred nadlegovanjem. Tarče so bili vsi, ki so se identificirali kot muslimani ali jih je okolica dojemala kot muslimane. "Ne pozabimo na sikhe, ki nosijo turbane in so jih zato označevali za teroriste. Demonizirane so bile tudi južnoazijska, arabska in druge manjšinske skupnosti. Na ulici je bil tarča pravzaprav vsakdo, ki je bil videti kot nekdo, ki bi lahko bil musliman, neodvisno od priseljenskega statusa ali državljanstva," je razmere opisala Zainab Chaudry. Prav sikh, podjetnik Balbir Singh Sodhi, je bil ena prvih žrtev zločinov iz sovraštva po 11. septembru, če ne celo prva. Štiri dni po terorističnih napadih ga je na bencinski črpalki v Arizoni ubil moški, ki je mislil, da gre za arabskega muslimana. Napadalci so tako izbirali tarče na podlagi njihovega videza, barve kože, etnične pripadnosti in pogosto niso vedeli, ali gre za muslimane ali ne, razen če ljudje niso nosili naglavne rute ali tradicionalnih islamskih oblačil.

Javno mnenje glede islama in muslimanov v ZDA se je v letih po 11. septembru močno spremenilo. Kot je v zborniku Kaj je islamofobija, izdanem leta 2017 pri založbi Pluto Press, zapisal Nathan C. Lean, je še dva meseca po napadih, torej v času, ko bi pričakovali, da bo nastrojenost javnosti do muslimanov še posebej močna, kar 59 odstotkov vprašanih Američanov dejalo, da imajo na splošno pozitivno mnenje o islamu. Po podatkih raziskovalnega centra Pew je bilo decembra tistega leta število ljudi, ki so imeli pozitivno mnenje o ameriških muslimanih, za 12 odstotkov večje kot osem mesecev pred tem. Številni, tudi center Pew, so to pojasnjevali z retoriko samega vrha politike, kot primer pa so navajali izjave predsednika Busha po napadih, da je islam religija miru, in poskuse administracije, da se napadov ne prikaže kot vojno med ZDA in muslimani. Raziskava je tako nakazovala, da je postajala ta verska manjšina vse bolj sprejeta, čeprav vprašani niso dobro poznali islama in so verjeli, da je ta religija imela nekakšno vlogo v septembrskih napadih. Deset let pozneje, leta 2011, pa je bilo po nekaterih podatkih stanje povsem obratno. Večina Američanov je namreč dejala, da se ob muslimanih počutijo neprijetno in da so ameriške in islamske vrednote nezdružljive.

Po 11. septembru povsem nova stopnja islamofobije

Muslimani v ZDA so bili že dolgo pred letom 2001 žrtve posploševanj, negativnih stereotipov in napačnih predstav, še posebej v popkulturi, konkretno filmih, v katerih je bil Arabec pogosto sinonim za terorista. Tudi zločini iz sovraštva so se dogajali, čeprav v precej manjšem obsegu. A 11. september 2001 je bil prelomnica tudi na tem področju. "Islamofobija iz časov po 11. septembru je povsem drugačna kot tista iz časov pred njim. Pred 11. septembrom smo se muslimani v ZDA počutili razmeroma prijetno. Prej okolje ni bilo sovražno do muslimanov, po 11. septembru pa kot musliman nisi mogel stopiti iz hiše, ne da bi kdo strmel vate ali te žalil, ne da bi se počutil drugačen ali Drugi. Številne muslimanke so snele svoje naglavne rute, številni moški so si obrili brade, nekateri so si spremenili imena, tisti, ki so imeli otroke, so jim dajali anglizirana imena, kot je Adam," je spremembo in dogajanje po napadih orisala Zainab Chaundry.

Bushev naslednik Obama je pri množicah po svetu vzbujal upanje, da bodo ZDA spremenile odnos do muslimanov, predvsem v arabskih državah, ki so bile žrtve ameriške agresije, vojaške in politične. Na začetku svojega osemletnega predsedovanja, leta 2009, je Obama nagovoril muslimane in Arabce v Kairu. Govor naj bi po Bushevem razdejanju Bližnjega vzhoda predstavljal iskanje skupnih točk med muslimani v regiji in ZDA, ki naj, tako Obama, ne bi bile njihov sovražnik. Med svojim predsedovanjem pa je Obama močno povečal število napadov brezpilotnih letal v pretežno muslimanskih državah, pri čemer so bile žrtve pogosto civilisti. Obama je dajal ubiti tudi muslimane z ameriškim državljanstvom. Primer Obame je sicer dobra ponazoritev preseka med klasičnim rasizmom in islamofobijo. Rasisti so prvemu temnopoltemu ameriškemu predsedniku očitali, da ni bil rojen v ZDA, zaradi česar naj ne bi smel kandidirati, ali da sploh ni Američan, dodatno pa so ga želeli diskreditirati z
Bushev naslednik Obama je pri množicah po svetu vzbujal upanje, da bodo ZDA spremenile odnos do muslimanov, predvsem v arabskih državah, ki so bile žrtve ameriške agresije, vojaške in politične. Na začetku svojega osemletnega predsedovanja, leta 2009, je Obama nagovoril muslimane in Arabce v Kairu. Govor naj bi po Bushevem razdejanju Bližnjega vzhoda predstavljal iskanje skupnih točk med muslimani v regiji in ZDA, ki naj, tako Obama, ne bi bile njihov sovražnik. Med svojim predsedovanjem pa je Obama močno povečal število napadov brezpilotnih letal v pretežno muslimanskih državah, pri čemer so bile žrtve pogosto civilisti. Obama je dajal ubiti tudi muslimane z ameriškim državljanstvom. Primer Obame je sicer dobra ponazoritev preseka med klasičnim rasizmom in islamofobijo. Rasisti so prvemu temnopoltemu ameriškemu predsedniku očitali, da ni bil rojen v ZDA, zaradi česar naj ne bi smel kandidirati, ali da sploh ni Američan, dodatno pa so ga želeli diskreditirati z "obtožbo", da je v resnici musliman. Foto: EPA

Čeprav sta predsednika Bush in njegov naslednik Barack Obama v javnosti zatrjevala, da ZDA kljub njihovim vojnam v Iraku in Afganistanu, napadom v drugih državah v regiji in islamofobnim politikam doma niso v vojni z islamom, sta oba izvajala podobne politike nadziranja in preganjanja muslimanov doma in v tujini. Obama je muslimanom po svetu deklarativno ponujal roko sodelovanja, medtem ko je močno povečal število napadov z brezpilotnimi letali v pretežno muslimanskih državah. V času njegovega predsedovanja so ameriške sile samo v Jemnu, Somaliji in Pakistanu izvedle več kot 500 takšnih napadov, pri čemer so bile številne žrtve povsem navadni civilisti, tarče (brez ustreznih pravnih postopkov) pa so bili tudi muslimani, ki so bili ameriški državljani.

Z vstopom Donalda Trumpa v ameriško politiko pa je postala islamofobija na ravni visoke politike povsem odkrita. Evfemizmi niso bili več potrebni. Trump je namreč decembra 2015 postavil zloglasno zahtevo po "celostni in popolni zaustavitvi vstopanja muslimanov v ZDA". V mesecih, ki so sledili, se je število protimuslimanskih zločinov iz sovraštva močno povečalo in v letih 2016 in 2017 preseglo celo dotedanje rekordno leto 2001.

Kot je še izpostavila Zainab Chaundry, so tudi muslimani, ki so odraščali po 11. septembru in niso poznali države iz časov pred tem, nosili breme viktimizacije, nadlegovanja in napadov zaradi njihove verske identitete. Kot enega od razlogov za to je omenila tudi način, na katerega se v ameriških šolah uči o 11. septembru, "saj se ga samodejno povezuje z islamom, kar je povsem nesprejemljivo". Opozarja, da so muslimanski otroci še vedno žrtve nadlegovanja v šolah in da to nadlegovanje celo narašča. A prihaja tudi do sprememb v primerjavi s časom po 11. septembru 2001. Vse več muslimanov naj bi se tem pritiskom upiralo, vse vidnejši so v politiki, popkulturi, športu, medijih in na drugih področjih. Še posebej mlajši ameriški muslimani menijo, da se ne bi smeli opravičevati za nekaj, česar niso nikoli odobravali in česar njihova vera ne uči, je dejala Zainab Chaundry.

Islamofobija še vedno obstaja, muslimani se kot skupnost še vedno spopadajo s posledicami 11. septembra, opozarja. "A zdaj obstaja večja odpornost muslimanov in odločenost, da ne dovolimo, da dogodki, ki niso imeli ničesar z našo vero, določajo našo zgodbo in našo dediščino." Zainab Chaudry je naglavno ruto začela spet nositi tri dni po tem, ko jo je na parkirišču univerze na dan napadov zaradi strahu snela. "Verjela sem, da to, kar se je zgodilo 11. septembra, ni imelo nikakršne zveze z islamom. Kot muslimani smo imeli dolžnost, da znova prevzamemo naš narativ in da pojasnimo, kaj uči naša vera in da nikoli ne odobrava terorizma."

Pregon muslimanov v ZDA je bil tako silovit, obsežen in brutalen, da je trajalo desetletja, da so se opogumili odločneje se zoperstaviti diskriminaciji. Še posebej mlajši muslimani ne želijo privoliti v vsiljen občutek krivde za dogodke, s katerimi niso imeli ničesar in ki jim nasprotujejo. Foto: Reuters
Pregon muslimanov v ZDA je bil tako silovit, obsežen in brutalen, da je trajalo desetletja, da so se opogumili odločneje se zoperstaviti diskriminaciji. Še posebej mlajši muslimani ne želijo privoliti v vsiljen občutek krivde za dogodke, s katerimi niso imeli ničesar in ki jim nasprotujejo. Foto: Reuters