Foto: Reuters

A statistika govori sama zase: videoigre in duševne bolnike imajo tudi druge države zahodnega sveta, kar jih loči od ZDA, je delež strelnega orožja na prebivalca.

Ta je v ZDA nesorazmerno visok. Tako visok, da ima evropska država z največ orožja na prebivalca (Črna gora) še vedno trikrat manjši delež od ZDA (39 na 100 prebivalcev : 120 na 100 prebivalcev).

In Američani ne samo, da imajo orožje, Američani kopičijo orožje – ZDA imajo največjo zalogo orožja v civilni lasti na svetu. Poročilo Small Arms Survey (SAS) je leta 2017 navedlo, da je v ZDA na 327 milijonov prebivalcev okoli 393 milijonov strelnega orožja (1,2 kosa na prebivalca) – in v to ni všteto orožje, ki ga imata v lasti policija ali vojska. Številka predstavlja 46 odstotkov vsega svetovnega strelnega orožja v lasti civilistov (857 milijonov kosov skupno).

Trump je za nasilje s strelnim orožjem okrivil videoigre in duševne bolezni. Foto: Reuters

Jemen, ki je na drugem mestu, ima en kos strelnega orožja na dva prebivalca.

Več kot 40 odstotkov ameriških odraslih živi v gospodinjstvu z najmanj enim kosom strelnega orožja. Okoli polovico vsega strelnega orožja v lasti civilistov v ZDA posedujejo zgolj trije odstotki odraslih v ZDA. Ti lastniki orožja imajo v povprečju vsak 17 pištol. Pri večini drugih lastnikov orožja je ta delež okoli tri, navaja spletna stran The Conversation.

Aaron Karp, avtor SAS-ove raziskave, je ZDA označil za daleč največjo silo, ki lastnoročno dviga povprečje deleža strelnega orožja v lasti civilistov po svetu. "Povprečni Američani kupijo skupno vsako leto okoli 14 milijonov novih kosov strelnega orožja. Zakaj jih kupujejo? To je drugo vprašanje. Predvsem verjetno zato, ker lahko. Ameriško tržišče je izjemno permisivno," pravi.

Ohlapna zakonodaja

Ni torej vse samo v ogromni količini orožja, ki ga Američani imajo, ampak tudi v res neverjetno ohlapni zakonodaji, ko gre za posedovanje orožja. Na kratko: v ZDA lahko praktično vsak vkoraka v bližnji Walmart in kupi, kakršno koli orožje si želi.

Posedovanje orožja mu omogoča razvpiti drugi amandma ameriške ustave, napisan v času, ko so ustanovni očetje skušali Američane s tem zaščititi pred centralno vlado, napisan v viharnih časih 18. stoletja, pa tudi v časih, ko svet še ni poznal polavtomatskega orožja.

Američani lahko bolj ali manj brez omejitev kupujejo orožje, tudi v svoji najbližji veleblagovnici. Foto: Reuters

Danes je drugi amandma, na katerega se tako goreče sklicujejo vsi najbolj zakrknjeni zagovorniki pravice do nošnje orožja, že davno izgubil svoj prvotni namen samoobrambe.

Orožje, ki ga v veliki večini uporabljajo izvajalci množičnih pokolov, je polavtomatsko, narejeno za vojskovanje, ne za zaščito doma pred vsiljivci. Connor Betts, ki je moril v Daytonu, je bil opremljen z 250 naboji in je s svojo predelano polavtomatsko puško v manj kot minuti ubil devet ljudi, vključno s svojo sestro.

Trump je v včerajšnjem govoru za množične pokole poleg videoiger okrivil duševne bolezni, pri tem, da so tovrstne prikladne teze ovrgle vse, v zadnjih letih izvedene raziskave.

In ko že govorimo o duševnih boleznih – prav Trump je bil tisti, ki je omogočil duševno bolnim, da pridejo precej lažje do orožja, ko je leta 2017 po tiho razrahljal Obamovo zakonodajo, ki je oteževala duševno bolnim dostop do strelnega orožja. Predsednik je odlok sprejel v času, ko so tako predstavniški dom kot senat nadzirali republikanci.

Ameriška javnost ima dovolj političnih igric in sprenevedanja in zahteva takojšnje ukrepanje – javnomnenjska raziskava iz februarja letos je pokazala, da si kar 69 odstotkov Američanov, vključno s 85 odstotki demokratov in 57 odstotki republikancev (!), dejansko želi uvedbo strogih ali vsaj zmernih omejitev pri strelnem orožju.

Skratka, ko republikanci vztrajno preprečujejo vse predlagane spremembe orožarske zakonodaje, s tem v resnici niso v službi svojih volivcev – so pa v službi Nacionalne orožarske zveze (NRA), in to povsem transparentno.

21-letni strelec v El Pasu si je za tarčo vzel Američane latinskoameriškega rodu. Foto: Reuters

Republikanci v pesti NRA

V zadnjih letih je bilo predlaganih že več sprememb, ko gre za orožarsko zakonodajo, a so republikanci vse vztrajno zavrnili. Ko so demokrati lani po osmih letih spet prevzeli večino v predstavniškem domu, so se zadeve začele premikati in demokratom je uspelo z republikanci napisati dvostrankarski zakon, ki bi razširil obvezno preverjanje kupcev orožja in njihove morebitne kriminalne preteklosti. Mimogrede, tako pobudo podpira kar 97 (!) odstotkov Američanov.

A ta osnutek zakona že od februarja leži v predalu pisalne mize vodje večine v senatu, Mitcha McConnella, ki zakona noče niti predstaviti v senatu, da bi ta lahko glasoval o njem.

Nezanemarljiv podatek: Mitch McConnell je od NRA prejel skupno za 1,26 milijona dolarjev donacij. Orožarski lobi pa je samo v letu 2016 prispeval 55 milijonov dolarjev za izvolitev Trumpa in drugih republikancev.

Ista NRA, ki je zdaj v izjavi "pozdravila" Trumpov poziv, da se "ugotovijo temeljni vzroki grozljivih dejanj nasilja, ki so se zgodili v naši državi".

"Dolgoletno stališče NRA je, da tisti, za katere se ve, da predstavljajo nevarnost sebi ali drugim, ne bi smeli imeti dostopa do strelnega orožja in bi jih morali poslati na zdravljenje," so sporočili v izjavi.

Ista NRA, ki je pred dvema letoma vodila Trumpovo strmoglavljenje Obamove zakonodaje o težjem dostopu do orožja za duševno bolne, ker da "krši drugi amandma". NRA je bila takrat prva, ki je pozdravila Trumpovo razveljavitev Obamove regulative, takratni izvršni direktor NRA Chris Cox pa je dejal, da poteza "označuje novo obdobje za lastnike orožja, ki spoštujejo zakone, saj imamo zdaj predsednika, ki spoštuje in podpira naše orožje".

V ZDA največ lastnikov orožja

Pripravljeni na napade

Po podatkih FBI-ja sicer takšne množične strelske napade, kot sta se zgodila v soboto v El Pasu v Teksasu, kjer je umrlo 22 ljudi, in v nedeljo zjutraj v Daytonu v Ohiu, kjer je bilo mrtvih devet ljudi, izvedejo ljudje, ki uradno niso duševni bolniki. Le 25 odstotkov takih strelskih pohodov izvedejo ljudje z uradno diagnozo duševnih motenj. Večina se jih na napade temeljito pripravi, nekateri se urijo tudi dve leti.

Nacionalna orožarska zveza ob vsakih volitvah republikanskim kandidatom donira na milijone dolarjev. Foto: AP

Kriminolog z univerze Alabama Adam Lankford je leta 2016 opravil študijo, ki kaže, da duševna bolezen ni tolikšen problem, kot je dostop duševnih bolnikov do orožja. Tudi poročilo tajne službe ZDA o pokolih v letu 2018 pravi, da duševna bolezen sama po sebi ni dejavnik tveganja.

Uvodni podatki kažejo, da je strelec v El Pasu, 21-letni Trumpov podpornik Patrick Crusius, iskal službo odvetnika po službeni dolžnosti na sodišču. Policiji je po napadu pojasnil, da se je pripeljal iz deset ur vožnje oddaljenega premožnega predmestja Dallasa, da pobije čim več Mehičanov.

24-letni Betts, ki je pobijal v Daytonu, po trditvah policije v svoji preteklosti prav tako ni imel ničesar, kar bi mu onemogočilo zakonit nakup orožja. Policija ne vidi rasnega nagiba, čeprav je bilo med ubitimi največ temnopoltih, vendar pa je ubil tudi lastno sestro.

Neverjetna razhajanja med ZDA in svetom

Če seštejete vse ameriške vojake, ki so umrli v vsaki vojni v zgodovini ZDA, od državljanske do Afganistana, je ta številka še vedno nižja od števila civilistov, ki so v zadnjih 50 letih v ZDA umrli zaradi strelnega orožja. Ko zagovorniki strožje orožarske zakonodaje govorijo, da se ZDA spopadajo z epidemijo strelnih smrti, ne pretiravajo.

Večina Američanov si želi sprememb orožarske zakonodaje. Foto: Reuters

Hiter pogled na razpredelnico množičnih pokolov po svetu v letu 2019 ZDA slika v izrazito nelaskavi luči. Danska – 0, Finska – 0, Nemčija – 0, Švica – 0, Velika Britanija – 0, Francija – 0, Avstralija – 0, Brazilija – 1, Nova Zelandija – 1, Kanada – 1 ... in tako dalje do ZDA, kjer ta številka poskoči na 249, skratka, več, kot je bilo dni do zdaj v letu.

En pokol so imeli tudi na Novi Zelandiji, a v nasprotju z ZDA tam ni bilo treba dolgo čakati na ukrepanje – na pobudo premierke Jacinde Barrett je parlament le mesec dni zatem, ko je Brenton Tarrant v dveh mošejah pobil 51 ljudi, sprejel zakon, s katerim je nemudoma prepovedal vse polavtomatsko orožje. In to v državi, kjer ima orožje četrtina prebivalstva, a država kljub temu velja za eno najvarnejših na svetu.

Mimogrede, strelec niti Novozelandec ni bil, ampak Avstralec, tako kot Crusius, strelec iz El Pasa, pa je bil Tarrrant zagovornik bele nadvlade.

Obama poziva Američane, naj zavrnejo voditelje, ki podžigajo sovraštvo
Nekdanji ameriški predsednik Barack Obama je po strelskih pokolih v Ohiu in Teksasu pozval Američane, naj zavrnejo retoriko svojih voditeljev, ki podžigajo sovraštvo ali normalizirajo rasizem. Obama, ki sicer po odhodu iz Bele hiše le redko komentira politiko, v svoji obsodbi ni imenoval nikogar specifično, a se je dalo razbrati, da ima v mislih predsednika Donalda Trumpa in njegovo do priseljencev in manjšin sovražno retoriko.

"Morali bi jasno zavrniti jezik, ki prihaja iz ust katerih kolih naših voditeljev, ki podžigajo ozračje strahu in sovraštva ali normalizirajo rasistične občutke; voditeljev, ki demonizirajo tiste, ki niso videti kot mi, ali ki namigujejo, da drugi ljudje, vključno s priseljenci, ogrožajo naš način življenja, ali ki druge ljudi označujejo kot nižjo raso, ali ki zgolj insinuirajo, da pripada Amerika zgolj enemu tipu ljudi," je dejal.

Obama se je sicer med svojim predsedovanjem neuspešno bojeval, da bi omejil lastništvo strelnega orožja v ZDA. Ob koncu svojega drugega mandata je celo dejal, da si to, da mu ni upelo sprejeti strožje orožarske zakonodaje, šteje za eno največjih frustracij svojega predsedovanja.