"Naša hiša gori. Dobesedno. Amazonski deževni gozd ‒ pljuča, ki proizvedejo 20 odstotkov kisika našega planeta ‒ je v plamenih," je na Twitterju zapisal francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je ob tem voditelje iz skupine G7 pozval, naj o tem vprašanju razpravljajo na prihajajočem vrhu. Brazilski predsednik Jair Bolsonaro medtem francoskega predsednika obtožuje političnega oportunizma.

Iz Macronovega urada so sporočili, da francoski predsednik dvomi o iskrenosti Bolsonarovih okoljevarstvenih zavez. "Glede na odnos Brazilije v preteklih dneh lahko predsednik sklepa le, da mu je predsednik Bolsonaro na junijskem vrhu G20 v Osaki lagal," so zapisali. Bolsonaro je takrat izrazil po mnenju analitikov presenetljive okoljske ambicije glede na to, da je večkrat izkazal dvom o trditvah o podnebnih spremembah in med drugim napovedal spodbujanje kmetijstva na račun izčrpavanja okolja.

Macron požare označil za mednarodno krizo

Macron je v četrtek požare v amazonskem pragozdu označil za mednarodno krizo. Kolege voditelje iz skupine najrazvitejših držav G7, ki jih bo ta konec tedna gostil v Biarritzu, je, kot že rečeno, pozval, naj o tem vprašanju razpravljajo na vrhu.

V Nemčiji podpirajo Macronov predlog, da bi o požarih v amazonskem pragozdu razpravljali svetovni voditelji. "Ko se bo ta konec tedna sešel G7, je kanclerka prepričana, da akutne izredne razmere v amazonskem deževnem gozdu spadajo na agendo," je izjavil tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert.

Da je "globoko zaskrbljen" zaradi požarov v Amazoniji, je dejal tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres. "Sredi svetovne podnebne krize si ne moremo privoščiti še več škode ključnemu viru kisika in biotske raznovrstnosti. Amazonijo moramo zaščititi," je tvitnil.

Na posledice požarov je opozorila tudi tiskovna predstavnica Evropske komisije Mina Andreeva, "ekstremno" zaskrbljenost je izrazil tudi britanski premier Boris Johnson.

Bolsonaro tuje vmešavanje ostro zavrača

"Predlog francoskega predsednika, da bi o težavah v Amazoniji razpravljali na vrhu G7 brez sodelovanja držav iz regije, kaže na kolonialističen način razmišljanja," je na Twitterju zapisal sam Bolsonaro. Ob tem je izrazil obžalovanje, da poskuša Macron "instrumentalizirati notranje zadeve Brazilije in drugih amazonskih držav za lastne politične koristi". "Senzacionalistični ton, s katerim govori o Amazoniji, ne rešuje težave," je dodal.

Brazilski zunanji minister Ernesto Araújo je medtem na Twitterju obsodil "brutalno in krivično mednarodno kampanjo proti Braziliji". Araújo je zapisal, da kampanja poteka zgolj zato, "ker skuša vlada predsednika Bolsonara na novo postaviti Brazilijo". "Zdi se, da je "okoljska kriza" še zadnje orožje, ki je ostalo v arzenalu levičarskih laži, da bi prikrili njihove resnične vzgibe."

Bolsonarov sin Eduardo, sicer brazilski poslanec, ki ga je oče predlagal za veleposlanika v ZDA, je medtem na Twitterju svojim 1,6 milijona sledilcem delil videoposnetek z YouTuba z naslovom Macron je idiot.

Bolsonaro krivdo prevalil na okoljevarstvenike

Bolsonaro je v sredo celo namignil, da bi lahko bila za požare kriva "kriminalna dejanja" nevladnih okoljskih organizacij. Te so odgovornost za požare že zavrnile, Bolsonarove izjave po označile za povsem neodgovorne.

Danes je Bolsonaro sporočil, da preučuje možnosti napotitve vojske za pomoč pri gašenju.

Za ponedeljek napovedani tudi protesti v Ljubljani

V več evropskih mestih je medtem prišlo do protestov, na katerih so zbrani izrazili nasprotovanje brazilskemu načinu spopadanja z ognjenimi zublji in mednarodno skupnost pozvali k ukrepanju.

Protestniki so se zbrali v Londonu, Amsterdamu, Dublinu, Berlinu, Lizboni in Madridu. Protesti so večinoma potekali pred poslopji brazilskih veleposlaništev, ponekod v sklopu mednarodnega protestnega gibanja Petki za prihodnost. Del tega je tudi slovensko gibanje Mladi za podnebno pravičnost, ki je protest pred brazilskim veleposlaništvom v Ljubljani napovedalo za ponedeljek.

Amazonija, največji deževni pragozd na svetu, je ključna za skladiščenje ogljika, ki upočasnjuje raven globalnega segrevanja. Gozd proizvede petino svetovne zaloge kisika in okoli 20 odstotkov sladke vode, navajajo podatki organizacije WWF. Regija je tudi dom okoli tri milijone vrst rastlin in živali, v njej pa živi milijon pripadnikov staroselskih plemen, ki jih izsekavanje gozda vse bolj ogroža.

Okoljevarstveniki za krizo v Amazoniji krivijo Bolsonarovo vlado, češ da lani izvoljeni predsednik spodbuja kmete in gozdarje k izsekavanju gozdnih površin. Bolsonaro je medtem za požare okrivil "kriminalne" nevladne okoljske organizacije, a priznal, da nima dokazov, ki bi podkrepili njegove trditve, je pa v četrtek priznal, da bi požare lahko podtikali tudi kmetje.

Okoljevarstvene skupine so danes pozvale k protestom po vsej državi, da bi na njih od oblasti zahtevali konkretne ukrepe za boj proti požarom.