Po številnih evropskih mestih so potekali protesti proti okoljski politiki brazilskega predsednika Jaira Bolsonara. Fotografija je s protestov v Švici, kjer so protestniki na transparente zapisali: "Zažgati fašiste in ne gozdov!" Foto: EPA

"Naša hiša gori. Dobesedno. Amazonski deževni gozd ‒ pljuča, ki proizvedejo 20 odstotkov kisika našega planeta ‒ je v plamenih," je na Twitterju zapisal francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je ob tem voditelje iz skupine G7 pozval, naj o tem vprašanju razpravljajo na prihajajočem vrhu. Brazilski predsednik Jair Bolsonaro medtem francoskega predsednika obtožuje političnega oportunizma.

Iz Macronovega urada so sporočili, da francoski predsednik dvomi o iskrenosti Bolsonarovih okoljevarstvenih zavez. "Glede na odnos Brazilije v preteklih dneh lahko predsednik sklepa le, da mu je predsednik Bolsonaro na junijskem vrhu G20 v Osaki lagal," so zapisali. Bolsonaro je takrat izrazil po mnenju analitikov presenetljive okoljske ambicije glede na to, da je večkrat izkazal dvom o trditvah o podnebnih spremembah in med drugim napovedal spodbujanje kmetijstva na račun izčrpavanja okolja.

Obseg požarov, zajetih na satelitski sliki. Foto: Reuters

Macron požare označil za mednarodno krizo

Macron je v četrtek požare v amazonskem pragozdu označil za mednarodno krizo. Kolege voditelje iz skupine najrazvitejših držav G7, ki jih bo ta konec tedna gostil v Biarritzu, je, kot že rečeno, pozval, naj o tem vprašanju razpravljajo na vrhu.

V Nemčiji podpirajo Macronov predlog, da bi o požarih v amazonskem pragozdu razpravljali svetovni voditelji. "Ko se bo ta konec tedna sešel G7, je kanclerka prepričana, da akutne izredne razmere v amazonskem deževnem gozdu spadajo na agendo," je izjavil tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert.

Da je "globoko zaskrbljen" zaradi požarov v Amazoniji, je dejal tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres. "Sredi svetovne podnebne krize si ne moremo privoščiti še več škode ključnemu viru kisika in biotske raznovrstnosti. Amazonijo moramo zaščititi," je tvitnil.

Na posledice požarov je opozorila tudi tiskovna predstavnica Evropske komisije Mina Andreeva, "ekstremno" zaskrbljenost je izrazil tudi britanski premier Boris Johnson.

"Pljuča Zemlje" izginjajo: pogovor s strokovnjakom za pragozd
V Amazoniji živi okoli milijon pripadnikov staroselskih ljudstev. Foto: Reuters

Bolsonaro tuje vmešavanje ostro zavrača

"Predlog francoskega predsednika, da bi o težavah v Amazoniji razpravljali na vrhu G7 brez sodelovanja držav iz regije, kaže na kolonialističen način razmišljanja," je na Twitterju zapisal sam Bolsonaro. Ob tem je izrazil obžalovanje, da poskuša Macron "instrumentalizirati notranje zadeve Brazilije in drugih amazonskih držav za lastne politične koristi". "Senzacionalistični ton, s katerim govori o Amazoniji, ne rešuje težave," je dodal.

Brazilski zunanji minister Ernesto Araújo je medtem na Twitterju obsodil "brutalno in krivično mednarodno kampanjo proti Braziliji". Araújo je zapisal, da kampanja poteka zgolj zato, "ker skuša vlada predsednika Bolsonara na novo postaviti Brazilijo". "Zdi se, da je "okoljska kriza" še zadnje orožje, ki je ostalo v arzenalu levičarskih laži, da bi prikrili njihove resnične vzgibe."

Bolsonarov sin Eduardo, sicer brazilski poslanec, ki ga je oče predlagal za veleposlanika v ZDA, je medtem na Twitterju svojim 1,6 milijona sledilcem delil videoposnetek z YouTuba z naslovom Macron je idiot.

Po uradnih podatkih je letos v Braziliji izbruhnilo več kot 75.000 gozdnih požarov, kar je največ po letu 2013 oziroma skoraj 85 odstotkov več kot lani. Več kot polovica jih je zagorelo v amazonskem pragozdu. Kako velik je obseg požarov trenutno, ni jasno, je pa gost dim v preteklih dneh prekril več mest, vključno z več kot 2.000 kilometrov oddaljenim Sao Paulom, ki se je v ponedeljek zato sredi dneva znašel v temi.

Bolsonaro krivdo prevalil na okoljevarstvenike

Bolsonaro je v sredo celo namignil, da bi lahko bila za požare kriva "kriminalna dejanja" nevladnih okoljskih organizacij. Te so odgovornost za požare že zavrnile, Bolsonarove izjave po označile za povsem neodgovorne.

Danes je Bolsonaro sporočil, da preučuje možnosti napotitve vojske za pomoč pri gašenju.

Za ponedeljek napovedani tudi protesti v Ljubljani

V več evropskih mestih je medtem prišlo do protestov, na katerih so zbrani izrazili nasprotovanje brazilskemu načinu spopadanja z ognjenimi zublji in mednarodno skupnost pozvali k ukrepanju.

Protestniki so se zbrali v Londonu, Amsterdamu, Dublinu, Berlinu, Lizboni in Madridu. Protesti so večinoma potekali pred poslopji brazilskih veleposlaništev, ponekod v sklopu mednarodnega protestnega gibanja Petki za prihodnost. Del tega je tudi slovensko gibanje Mladi za podnebno pravičnost, ki je protest pred brazilskim veleposlaništvom v Ljubljani napovedalo za ponedeljek.

Amazonija, največji deževni pragozd na svetu, je ključna za skladiščenje ogljika, ki upočasnjuje raven globalnega segrevanja. Gozd proizvede petino svetovne zaloge kisika in okoli 20 odstotkov sladke vode, navajajo podatki organizacije WWF. Regija je tudi dom okoli tri milijone vrst rastlin in živali, v njej pa živi milijon pripadnikov staroselskih plemen, ki jih izsekavanje gozda vse bolj ogroža.

Okoljevarstveniki za krizo v Amazoniji krivijo Bolsonarovo vlado, češ da lani izvoljeni predsednik spodbuja kmete in gozdarje k izsekavanju gozdnih površin. Bolsonaro je medtem za požare okrivil "kriminalne" nevladne okoljske organizacije, a priznal, da nima dokazov, ki bi podkrepili njegove trditve, je pa v četrtek priznal, da bi požare lahko podtikali tudi kmetje.

Okoljevarstvene skupine so danes pozvale k protestom po vsej državi, da bi na njih od oblasti zahtevali konkretne ukrepe za boj proti požarom.

Amazonski pragozd še vedno v plamenih
Alternativna akademija o amazonskih požarih in slovenski (ne)odgovorni politiki
Na požare v Amazoniji so se odzvali tudi pri Alternativni akademiji, ki pri tem pozivajo k odgovornejši svetovni politiki in aktivnejših ukrepih, ki bi ustavili "najbolj črne scenarije"."Še zdaleč ni smiselno govoriti le o tem, kako zmanjšati ogljični odtis in prispevati svoj del k boju proti podnebnim spremembam," pišejo.
"Po raziskavi nemškega okoljskega inštituta Adelphi je kar 18 od 21 največjih evropskih skrajno desnih strank bodisi neopredeljenih glede nujnosti političnih aktivnosti, povezanih s problematiko podnebnih sprememb, bodisi jim neposredno nasprotuje. V Sloveniji, kot vemo, ni bistveno drugače – v skepticizmu do njih bistveno prednjači Janševa SDS. Imamo torej odgovorno in neodgovorno politiko. Volimo in ustvarjajo si jo enako odgovorni in neodgovorni državljani. In kaj počne vlada Marjana Šarca? /.../ Smo slišali kakšno stališče naših politikov, smo videli kakšno protestno izjavo, smo zaznali kakšno dejanje? Slovenska javnost bi se morala iskreno in zavzeto preizprašati, kakšno politiko, še zlasti zunanjo, vodi naša država."