Brazilski organizaciji za zaščito človekovih pravic Kolektiv za zaščito človekovih pravic (CADHu) in Komisija za človekove pravice Dom Paula Evarista Arnsa (komisija Anrs) sta glavni tožilki ICC-ja Fatou Bensouda v sredo predali "informativno pismo". V njem organizaciji zahtevata "preliminarno preiskavo hujskanja h genocidu in razširjenim sistematičnim napadom na staroselce", kar po poročanju Guardiana očitata skrajno desnemu predsedniku.

Tožilka naj bi zdaj lokalne oblasti v brazilskih državah in vlade drugih držav, Združene narode, medvladne in nevladne organizacije ter druge vire prosila za informacije, na podlagi katerih bi se odločila, ali bi sodišče prosila za dovoljenje za uvedbo preiskave.

Skupaj z omenjenima organizacijama je tožilko ICC-ja k preliminarni preiskavi Bolsonarovega ravnanja pozvala tudi nestrankarska skupina pravnikov, nekdanjih ministrov in civilnodružbenih aktivistov, ki so pojasnili, da so se za to odločili, ker menijo, da je Brazilija v izrednem položaju.

"Verjamemo, da obstajajo elementi, ki označujejo genocid," je dejal José Carlos Dias, ki je bil pravosodni minister pod konservativnim predsednikom Fernandom Henriquejem Cardosom. Dias je sicer predsednik komisije Arns, imenovane po kardinalu Arnsu, ki je v času brazilske vojaške diktature pomagal žrtvam policije in političnih pregonov.

"Ukrepi, ki jih sprejema vlada, me spominjajo na ukrepe, ki jih je sprejemala diktatura," je dejal nekdanji minister. Eloísa Machado, profesorica ustavnega prava, je dejala, da se spoprijemajo "s hujskanjem k zločinom proti človečnosti".

Od prevzema predsedniškega položaja januarja je Bolsonaro večkrat žalil staroselce. Primerjal jih z živalmi v živalskem vrtu in "prazgodovinskimi ljudmi". Prizadeval si je tudi za razpustitev finančno podhranjene agencije Funai, katere namen je zaščita več kot 300 brazilskih plemen, ter za odpiranje rezervatov staroselcev za rudarska podjetja.

V omenjenem pismu tožilki ICC-ja so avtorji zapisali, da "Bolsonarova administracija pod pretvezo razvoja amazonske regije spreminja vladno politiko v spodbujanje napadov na brazilske staroselce in njihovo zemljo".

Za "slabim ravnanjem in nespoštovanjem" pravic skoraj milijona staroselcev je po njihovem mnenju "vnaprej zasnovan načrt". Bolsonaru očitajo, da napada staroselce, ker naj bi njihov način življenja zaviral infrastrukturne projekte, rudarjenje, sekanje gozdov in kmetijstvo na območjih s pragozdom.

Avtorji pritožbe opozarjajo, da se je letno krčenje gozdov povečalo za 29 odstotkov, kar je največ v zadnjem desetletju.

V pismu ICC-ju so pravniki analizirali 33 Bolsonarovih izjav in odločitev, vključno z odpustitvijo 21 od 27 nadzornikov okoljevarstvene agencije Ibama. "Bolsonarova dejanja, izjave in zamolčanja glede okoljskih pravic v Braziliji bi lahko označili za napad na civilno prebivalstvo," piše v pismu.

Profesorica Eloísa Machado je dejala, da so se za mednarodno sodišče odločili, ker bi brazilsko preiskavo moral izvesti generalni tožilec, ki ga je izbral sam Bolsonaro. "Naš nacionalni pravosodni sistem ni zmožen neodvisne in nepristranske preiskave predsednika Jaira Messiasa Bolsonara," je dejala.