Prebivalci Čila zahtevajo korenite družbene spremembe. Predsednik je nadnje na ulice poslal vojsko. Foto: Reuters

Razlog za obe odpovedi so protesti v državi. "To je bilo zame zelo boleče, a odločil sem se, da ne bomo gostili vrha APEC ter konference ZN-a o podnebnih spremembah," je v nagovoru, ki ga je prenašala televizija, dejal predsednik Sebastián Piñera.

"Ko se oče spoprijema s težavami, mora pozornost nameniti družini. Za predsednika morajo biti interesi državljanov vedno pred vsem drugim," je pojasnil milijarderski predsednik.

Vrh azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC) bi moral v Santiagu de Chile potekati 16. in 17. novembra. Ugibalo se je, da bi lahko ob robu tega vrha ameriški in kitajski predsednik Donald Trump in Ši Džinping podpisala prvi del trgovinskega sporazuma med državama, ki bi prinesel premirje v trgovinsko vojno med največjima gospodarstvoma na svetu.

Medtem naj bi se prva pripravljalna zasedanja v okviru globalne podnebne konference COP25 v Santiagu začela 25. novembra, sama konferenca pa naj bi potekala med 2. in 13. decembrom. Na konferenci naj bi globalni voditelji napravili nove korake v smeri uresničevanja določil pariškega sporazuma.

S tem je konferenca že drugič ostala brez gostitelja. Sprva bi jo namreč morala gostiti Brazilija, ki pa se je tej vlogi odrekla že lani. Na čelo države se je namreč povzpel skrajno desni predsednik Jair Bolsonaro, ki med drugim nasprotuje tudi samemu pariškemu podnebnemu sporazumu.

Sredi oktobra so Čile zajeli množični protesti, povod je bilo zvišanje cen podzemne železnice. Najhujši družbeni nemiri v več desetletjih so prerasli v protest proti neenakosti, na katerih Čilenci in Čilenke zahtevajo ekonomske in politične spremembe.

V nasilju ob protestih je umrlo najmanj 20 ljudi, več sto jih je bilo ranjenih in več tisoč aretiranih.

Piñera je sicer v želji pomiriti ljudi v ponedeljek zamenjal tretjino ministrov v vladi, a množice vztrajajo na ulicah. V torek se je v glavnem mestu zbralo približno 10.000 ljudi.

Ulični protesti v številnih državah po svetu