Ob izteku pogodbe INF so se v Berlinu zbrali protestniki, ki so opozarjali na nevarnost uporabe jedrskega orožja. Foto: EPA
Ob izteku pogodbe INF so se v Berlinu zbrali protestniki, ki so opozarjali na nevarnost uporabe jedrskega orožja. Foto: EPA

V petek je prenehala veljati rusko-ameriška pogodba o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega (INF), Trump pa že zre v prihodnost.

Na vprašanje, kako se bodo ZDA zdaj izognile novi oboroževalni tekmi, je Trump dejal, da že potekajo pogajanja z Rusijo o novem jedrskem dogovoru. "Nekaterih določil se bodo znebili oni, nekaterih mi. A na določeni točki bomo brez dvoma morali v dogovor vključiti tudi Kitajsko," je dejal po poročanju BBC-ja. Takšen dogovor bi bil po njegovem prepričanju "odlična stvar za svet", in verjame, da bo do njega prišlo.

"Kitajska je bila zelo, zelo navdušena, ko smo jim omenili predlog, enako tudi Rusija. Zato sem prepričan, da nam bo uspelo doseči nov dogovor," je dodal.

Sorodna novica Nato: Za propad pogodbe je kriva izključno Rusija

Prepoved raket srednjega dosega

Pogodbo INF sta Ronald Reagan in Mihail Gorbačov podpisala leta 1987. Z njo sta želela preprečiti obstoj raket, ki bi dosegle evropska ali ruska mesta z malo ali nič opozorilnega časa. Krivdo za konec pogodbe državi zdaj pripisujeta druga drugi. Moskva je ob tem predlagala moratorij na nameščanje tovrstnih raket, kar so ZDA in zveza Nato zavrnili. Nato in Evropska unija sta opozorila pred oboroževalno tekmo.

Pogodba INF je prepovedala vse kopenske jedrske rakete in objekte za njihovo izstrelitev z dosegom med 500 do 5.500 kilometri, ni pa prepovedala tovrstnih raket, ki jih je mogoče izstreliti z morja ali iz zraka. Sporen je postal nov ruski raketni sistem 9M729, ki lahko nosi tudi jedrske konice. Po navedbah Rusije naj bi te rakete imele maksimalni doseg 480 kilometrov, kar je manj, kot določa pogodba INF. Toda Američani skupaj z Natom na drugi strani menijo, da imajo rakete doseg najmanj 2.600 kilometrov.