Protestniki so zasedli del mesta, ko se je policija od tam v začetku junija umaknila. Foto: Reuters
Protestniki so zasedli del mesta, ko se je policija od tam v začetku junija umaknila. Foto: Reuters

Policijske sile so po ukazu županje Jenny Durkan na območje vdrle zgodaj zjutraj in podrle zasilna bivališča protestnikov na pločnikih in v parku, ki so zrasla nekaj dni po izbruhu vseameriških protestov proti policijskemu nasilju in rasizmu, ki jih je sprožil policijski uboj temnopoltega Georgea Floyda.

Med akcijo je policija aretirala 32 ljudi, ki niso hoteli zapustiti območja. Nekateri so bili oboroženi. Večina protestnikov je sicer sama odšla, saj so jih policisti zgodaj zjutraj dobesedno vrgli iz postelj in prestrašili z zvočnimi in dimnimi granatami ter drugim hrupom. Policisti so potem odstranili zasilne ograje in barikade okoli območja.

"Podpiramo mirne demonstracije, ampak to, kar se je dogajalo na teh ulicah zadnja dva tedna, je bilo pomanjkanje zakona in surovost, kar je nesprejemljivo," je izjavila načelnica policije Seattla Carmen Best.

Sorodna novica "Pozivi k ukinitvi policije so del razprave o splošnem preoblikovanju sistema"

Mestne oblasti so namreč 8. junija po nasilnih spopadih policiji ukazale, naj se umakne s tega območja, poroča BBC.

V zadnjih 14 dneh je bilo na avtonomnem območju več streljanj, v katerih sta bila dva človeka ubita, 19- in 16-letnik. V kritičnem stanju je še 14-letni deček.

Eden od ljudi, ki so prebivali na avtonomnem območju, Aaron Hill, je za časopis Seattle Times dejal, da območje ni več varno. "Kar naenkrat se je obrnilo in spremenilo v nočno moro," je dejal.

V Richmondu odstranjujejo spomenike konfederacije

Medtem so v Richmondu, nekdanjem glavnem mestu sužnjelastniške konfederacije, v sredo začeli odstranjevati vse spomenike konfederacije na javnih površinah. Ukaz je izdal župan Levar Stoney, ki je povedal, da bodo tako začeli proces zdravljenja v mestu.

Guverner Virginije Ralph Northam je sicer že pred tedni odredil umik kipa poveljniku vojske konfederacije generalu Robertu Leeju, vendar sta to ustavili dve tožbi.

Začeli so odstranjevati kipa generaloma Stonewallu Jacksonu in J. E. B. Stuartu, temnopolti prebivalci mesta pa so imeli občutek, da se šele zdaj zares končuje državljanska vojna, ki je trajala med letoma 1861 in 1865 in po kateri so bili sužnji na jugu uradno osvobojeni. Župan Stoney je dejal, da je kipe preprosto moral odstraniti, saj bi jih ljudje sicer sami podirali, drugi bi jih skušali braniti in prišlo bi do nasilja.

Predsednik ZDA Donald Trump z odstranjevanjem kipov zagovornikov sužnjelastništva gotovo ni zadovoljen, saj se jim je doslej že večkrat postavil v bran. V sredo je kongresu zagrozil, da bo dal veto na predlog zakona o vojaški porabi, če iz njega ne bodo umaknili določila o preimenovanju vojaških oporišč, ki so poimenovana po nekdanjih generalih konfederacije, ki so se borili proti ZDA.

Ime gibanja Življenja temnopoltih štejejo, ki zahteva enakopravnost temnopoltih prebivalcev in konec nasilja nad njimi, je Trump označil za simbol sovraštva. Kritiziral je newyorškega župana Billa de Blasia, ker se je strinjal z zahtevo protestnikov, da iz šest milijard dolarjev vrednega letnega proračuna mestne policije črtajo milijardo dolarjev.