Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek v Beli hiši ob prisotnosti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja podpisal odlok o razglasitvi priznanja izraelske suverenosti nad Golansko planoto, strateškim ozemljem ob meji s Sirijo.

Sirija je nato zahtevala sklic seje Varnostnega sveta ZN-a, na kateri je 14 od 15 članic, to je vse z izjemo ZDA, obsodilo priznanje izraelske suverenosti nad Golanom.

Varnostni svet Združenih narodov ne priznava ameriškega priznanja izraelske suverenosti nad Golansko planoto. Foto: EPA

Gre za neupoštevanje mednarodnega prava in kršitev resolucij ZN-a. To "priznanje je nično in neveljavno", je opozoril namestnik ruskega veleposlanika pri ZN-u Vladimir Safronkov. Evropske članice VS-ja Francija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Nemčija in Poljska pa so izrazile "zaskrbljenost nad širšimi posledicami priznanja za regijo".

Cinično je, da Sirija zahteva sklic seje VS-ja
Dejstvo, da je Sirija zahtevala sklic seje Varnostnega sveta ZN-a, je "v predrzen posmeh, ko pa sirska vlada krši resolucije ZN-a", "bombardira šole in bolnišnice", "uporablja kemično orožje" proti svojim ljudem, pa je dejal nemški veleposlanik pri ZN-u Christoph Heusgen.

Varnostni svet nasprotuje ameriški odločitvi glede Golanske planote

Veleposlanik Cohen: Bilo bi noro, če bi Golan vrnili Al Asadu ali Iranu
Vršilec dolžnosti ameriškega veleposlanika pri ZN-u Jonathan Cohen je v nasprotju z večino opozoril, da bi bilo noro, če bi Golansko planoto vrnili sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu in Iranu. "Da bi dopustili, da bi Golansko planoto nadzoroval sirski ali iranski režim, bi bilo tako, kot da bi zatisnili oči pred grozodejstvi Al Asadovega režima ali maligno in destabilizirajočo prisotnostjo Irana na območju," je dejal.

Izrael napadel položaje iranskih sil v Siriji
Sirske kopenske obrambne sile so medtem v sredo odbile izraelski zračni napad na mesto Alep na jugovzhodu Sirije. Sirska državna tiskovna agencija Sana je poročala, da so sirske obrambne sile sestrelile več raket, ki so bile usmerjene na vojaške položaje na območju Šeih Nadždžar 10 kilometrov severovzhodno od Alepa. Tarče izraelskih napadov so bili položaji iranskih sil v Siriji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ameriškega senatorja Lindseyja Grahama in ameriškega veleposlanika v Izraelu Davida Friedmana v začetku marca peljal na "ogled" Golanske planote oziroma višavja, ki se strateško dviga nad severom Izraela ob meji s Sirijo. Izrael nadzira približno 1.300 kvadratnih kilometrov planote, preostalih 500 pa Sirija. Foto: EPA

Uničena skladišča streliva iranskih in zavezniških skupin
Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice so bila v izraelskem napadu uničena "skladišča streliva iranskih in zavezniških skupin", kar je povzročilo močne eksplozije in izpad električne energije. V napadih so bili po navedbah vodje sirskega observatorija Ramija Abdela Rahmana ubiti najmanj štirje ljudje.

Netanjahu: Golanska planota bo za vedno del Izraela
Izrael je Golansko planoto zasedel v vojni leta 1967, leta 1981 pa si jo je s posebnim zakonom tudi uradno priključil, česar mednarodna skupnost ne priznava. K umiku je Izrael z že tremi resolucijami pozval tudi Varnostni svet. Izrael vse pozive zavrača z obrazložitvijo, da je Golanska planota ključnega pomena za varnost judovske države. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je tako februarja lani zatrdil, da bo "Golanska planota za vedno ostala del Izraela". Podobno je izraelski veleposlanik pri ZN-u Danny Danon v sredo zatrdil, da "Golansko višavje je in bo vedno svobodno izraelsko ozemlje". "ZDA se zahvaljujemo za pravično in zgodovinsko priznanje naše oblasti na tej planoti. Ta in drugi koraki dokazujejo, da ZDA spoštujejo resnico in dejstva na terenu," je pojasnil Danon.

Na demilitariziranem območju na Golanski planoti je nameščeno približno 800 pripadnikov mirovnih sil ZN-a.