Fentanil je v ZDA in Kanadi vseprisoten. Foto: AP
Fentanil je v ZDA in Kanadi vseprisoten. Foto: AP

Gre za močan sintetičen opioid, ki je kar 50-krat močnejši od heroina in do stokrat močnejši od morfija. Fentanil sicer anesteziologi uporabljajo že desetletja, prvič ga je sintetiziral Paul Janssen v ZDA leta 1960, v zdravstvene namene so ga začeli uporabljati leta 1968.

V telesu povzroči sedacijo, analgezijo in depresijo dihanja, na drugi strani pa zviša raven dopamina v možganih in povzroča stanje evforije, sproščenosti in pomirjenosti ter je izjemno zasvojljiv, odvajanje je precej bolj dolgotrajno kot od heroina, do prevelikih odmerkov pa pride skoraj nemudoma. Prav zaradi psihoaktivnih učinkov se uporablja kot nadomestek heroina in drugih opioidov.

Na črnem trgu se dobi kot prah, tablete, raztopine ali kot obliži. Pogosto se, zaradi povečanja potentnosti, dodaja heroinu ali prodaja kot “sintetični heroin”, kar so pri Ameriškem uradu za boj proti drogam (DEA) zaznali pred kakim desetletjem.

Mehiški karteli sintetizirajo kemikalije iz Kitajske in nato fentanil pretihotapijo v ZDA, kjer ga prodajajo naprej. Foto: AP
Mehiški karteli sintetizirajo kemikalije iz Kitajske in nato fentanil pretihotapijo v ZDA, kjer ga prodajajo naprej. Foto: AP

Kmalu zatem se je DEA začela srečavati tudi s čistim fentanilom, proizvedenim v laboratorijih v Mehiki in Kitajski. In kar se je začelo kot kapljanje, je zdaj preraslo v nenadzorovano poplavo. In v nasprotju s heroinom, ki ima za osnovo surov opij, ki ga je treba požeti v odročnih gorskih dolinah, se fentanil izdeluje v skrivnih laboratorijih iz relativno poceni kemikalij.

Pot vodi prek Kitajske in Mehike

Kot je leta 2017 poročal Guardian, naj bi bilo okoli 80 odstotkov fentanila, zaseženega na območju New Yorka, povezanega z zloglasnim mehiškim kartelom Sinaloa. Po drugi strani v Philadelphii več tega mamila pride iz kitajskih laboratorijev. Največkrat gre za simbiozo obojih – proizvodnja kemikalij se začne v na videz popolnoma običajnih kitajskih farmacevtskih podjetjih, ki kemikalije nato prodajo mehiškima karteloma Sinaloa in Jalisco, ki kemikalije sintetizirata v fentanil in ga pretihotapita v ZDA, kot navajajo ameriški strokovnjaki Responsible Statecraft.

Že nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je takrat posvaril kitajske voditelje glede proizvodnje fentanila in Kitajska je sprva kazala naklonjenost do sodelovanja z ZDA, da bi ustavila dotok, a je sodelovanje zaradi vse večjih napetosti med državama, še posebej po lanskem obisku Nancy Pelosi v Tajvanu, ugasnilo.

Ameriški odnosi z Mehiko so manj napeti, a so se tudi poslabšali, potem ko so ZDA leta 2020 aretirale nekdanjega mehiškega obrambnega ministra, generala Salvadorja Cienfuegosa Zepedo, zaradi domnevnega sodelovanja s kartelom. Predsednik Andrés Manuel López Obrador se je jezno odzval in zagrozil, da bo izgnal agente DEA-ja iz Mehike, dokler se general ne vrne. ZDA so se nazadnje uklonile in opustile vse obtožbe, a si sodelovanje med policijama in obveščevalnimi službami obeh držav ni nikdar opomoglo.

Foto: AP
Foto: AP

"Ubijalsko mamilo številka 1"

V nasprotju s kokainom, denimo, v resnici ni enega prevladujočega trgovca s fentanilom, kar je eden od dejavnikov, da imajo oblasti take težave zajeziti pritok tega mamila. V preteklosti je mamila, ki so prihajala na določeno območje, običajno nadziral en sam, relativno predvidljiv prekupčevalec ali prekupčevalska družina. Za fentanil to ne velja. Prihaja iz Kitajske ali Mehike in se pogosto naroča kar prek t. i. temnega spleta (dark web).

"S tem, ko sintetična mamila preplavljajo naše ulice, so mamila zdaj močnejša, bolj zasvojljiva in nevarnejša kot kdaj koli poprej," pa je dejal takrat državni tožilec Jeff Sessions.Fentanil je ubijalska droga številka 1 v Ameriki. In čeprav je tako smrtonosna, jo lahko naročite kar po spletu.”

Gospodarski vidik trgovine s fentanilom je zelo preprost, piše Guardian. Kemikalije, potrebne za izdelavo kilogram fentanila, ne presegajo cene 5000 dolarjev in ni potrebno čakanje na žetev maka. Z okoli 60.000 dolarjev na kilogram stane fentanil približno enako kot heroin, ampak prinese precej več enkrat, ko je razredčen in odmerjen za ulico. "Plačuješ isto za nekaj, kar je okoli stokrat močnejše, zakaj bi torej kupoval heroin? Povpraševanje je po najmočnejšem mamilu, kar je na voljo. Heroin ne bo nikdar mogel konkurirati fentanilu. Preprosto ne more,” je povedal Patrick Trainor, posebni agent pri filadelfijskem uradu DEA-ja.

Foto: AP
Foto: AP

Opioidna kriza v ZDA

Večina s fentanilom povezanih smrti so sicer nesreče, saj preprodajalci mamil fentanil primešavajo tako kokainu kot tudi zdravilom na recept, s katerimi je zasvojenih na 100.000 Američanov in ki jih nabavljajo na črno. Prav fentanil je bil, denimo, usoden za vnuka Roberta De Nira Lenadra, ki so ga našli mrtvega pred mesecem dni, pa za Princea, Toma Pettyja, raperje Maca Millerja, Lila Peepa in Coolia, zvezdnika serije The Wire Michaela K. Williamsa in številne druge.

Ko je takratni ameriški predsednik Richard Nixon leta 1971 lansiral prvo pravo vojno proti mamilom, je število smrti zaradi predoziranj v ZDA znašalo 6.771. Lani je zaradi prevelikih odmerkov z mamili in zdravili na recept umrlo 107.375 Američanov, pri čemer je bil za 70 odstotkov teh smrti kriv fentanil.

Fentanil v ZDA terja okoli 67.000 življenj letno, skupaj z drugimi opioidi ta številka naraste na dobrih 80.000. Fentanil je danes vodilni vzrok smrti med odraslimi Američani, mlajšimi od 45 let. V zadnjih osmih letih se je letni davek kar potrojil in danes je v 90 odstotkov smrtnih primerov vpleten fentanil.

Prekupčevalci v tekmi za stranke prodajajo tudi vse bolj čista mamila. “Čistost heroina je poskočila s 63 na 93 odstotkov, kar je noro," je povedal Trainor za Guardian. “Ni večjega priznanja za prekupčevalca, kot ko njegov produkt koga ubije. To stalno videvamo. Prisluškovali smo prekupčevalcem z mamili, ki so se bahali, koliko ljudi so njihova mamila pokončala.”

Stanje je postalo tako alarmantno, da se čez lužo že nekaj časa govori o opioidni krizi, oblasti pa zaman iščejo načine, kako bi se z njo spopadle.

V ZDA vse več zveznih držav uvaja drastične sankcije tudi proti uživalcem mamil. Foto: AP
V ZDA vse več zveznih držav uvaja drastične sankcije tudi proti uživalcem mamil. Foto: AP

Obujena vojna proti mamilom

Kot je nedavno poročal Guardian, so številne zvezne države v zadnjih mesecih začele posegati po drastičnih zakonih in taktikah, ki spominjajo na spodletelo “vojno proti mamilom” iz 80. let.

Več deset zveznih držav je sprejelo nove zakone, številne druge pa so pobrskale po starih zakonodajah, ki jim omogočajo, da vložijo obtožnice za umor ne samo proti prekupčevalcem z mamili, ampak tudi proti uživalcem, kot se je to zgodilo v primeru 17-letnega dekleta iz Tennesseeja, potem ko je skupaj z dvema sošolkama po maturantskem plesu predozirala s kokainom, ki mu je bil primešan fentanil. Sošolki sta umrli, ona pa je preživela, a je bila obtožena, da je ubila svoji prijateljici.

V Misuriju so najstnika decembra obtožili umora in ogrožanja otroka, ker je dobavil mamila 16-letnemu dekletu, ki jo je spoznal v cerkvi. V Wisconsinu so februarja 15-letno dekle obtožili uboja, potem ko je neki drugi najstnici priskrbela fentanil, da bi odplačala dolg, ona pa je zaradi mamila umrla.

V Virginiji so šli še korak dlje in uvrstili nezakonito proizveden fentanil v kategorijo “orožja za terorizem”, skupaj z bombami, biološkim orožjem in radioaktivnimi napravami, da bi tako zvišali zaporne kazni za prekupčevalce. Državni tožilci 18 zveznih držav zdaj pritiskajo na predsednika ZDA Joeja Bidna, da razglasi fentanil za orožje množičnega uničevanja, češ da so ameriški obmejni organi v enem samem mesecu zasegli dovolj tega mamila, da bi pokončal vse Američane do zadnjega.

Foto: AP
Foto: AP

Sankcije drastične, a učinka ni

A kritiki pravijo, da ukrepi spominjajo na tiste iz 80. let, ki so jih oblasti takrat sprejele v boju z epidemijo cracka, vključno z dosmrtnimi zapornimi kaznimi za tiste, ki so uporabnikom prodali mamilo, ki jih je nato pokončalo. Praksa je bila takrat deležna precej kritik in se je nazadnje izkazala za neuspešno. Maj Neill Franklin, nekdanji načelnik urada za mamila pri baltimorski policiji, pred tem pa agent za narkotike pri policiji v Marylandu, je za Guardian povedal, da so tisti zakoni privedli do porasta aretacij in zapornih kazni, še posebej med temnopoltimi Američani, kaj pretiranega učinka na trgovino z mamili pa niso imeli.

“Ko je naša mesta preplavil crack, so dejali, da morajo nekako ukrepati, in so zaostrili kazni. Ampak potem smo se zavedeli, kakšno napako smo naredili, in smo upokojili to arhaično politiko. In zdaj smo ponovno tu s fentanilom in opažamo, kako se ponavljajo spodletele prakse in zakoni iz preteklosti," je povedal Franklin, ki je po odhodu iz policije vodil skupino za reformo ameriškega kazenskopravnega sistema.

“To je refleksni čustveni odziv, ki ne bo privedel do sprememb. Dejansko bo povzročil veliko škode s kazenskim pregonom uporabnikov, namesto da bi jim priskrbeli pomoč, ki jo potrebujejo. Gremo v napačno smer, ker želijo naši politični voditelji izpasti odločni in nepopustljivi, ko gre za kriminal in mamila. A to ni odgovor."

Pobude za strožje sankcije proti prekupčevalcem pogosto vodijo tudi užaloščeni starši. Foto: AP
Pobude za strožje sankcije proti prekupčevalcem pogosto vodijo tudi užaloščeni starši. Foto: AP

Gonilna sila za ostrejše ukrepanje so delno tudi žalujoči starši, ki pogosto o fentanilu govorijo z izrazoslovjem, rezerviranim za terorizem, ker gre za skrajno nevarno, ubijalsko mamilo, ki se pogosto skriva za drugimi mamili, kot sta heroin in kokain ali zdravila na recept.

Ta sintetični opioid, običajno izdelan iz kemikalij, proizvedenih na Kitajskem in prepeljanih v ZDA prek Mehike, je priljubljen med karteli, ker je neizmerno močnejši od drugih narkotikov, tako, da zadostujejo že manjše količine, ki jih je lažje pretihotapiti kot heroin ali kokain. Fentanil nato primešajo drugim mamilom, da bi okrepili njihovo moč in tržno vrednost, a so že majhne količine te snovi tako močne, da je težko oceniti moč narkotika in pride hitreje do prevelikih odmerkov.

Žalujoči starši skušajo na fentanil opozarjati z različnimi akcijami pod enim skupnim geslom, "FENTANIL UBIJA", pri tem pa s fotografijami žrtev oblasti pozivajo, naj prekupčevalce z mamili ovadijo zaradi umorov. Tovrstni transparenti so se med drugim pojavili tudi v Teksasu, kjer je zaradi fentanila lani umrlo več kot 2000 ljudi, zaradi česar so oblasti sprejele vrsto novih zakonov, vključno z možnostjo kazenske ovadbe zaradi umora za prekupčevalca. "Epidemija fentanila je vzela dosti preveč nedolžnih življenj, ampak zaradi neutrudnega dela pogumnih staršev in svojcev smo Teksašane ozavestili o tej krizi," je povedal teksaški guverner Greg Abbott ob sprejetju štirih novih zakonov v zadnjih mesecih.

Losangeleški šerif Robert Luna pa: “Če razpečavate ta strup, je naš cilj, da vas obtožimo umora, ko pride do smrti zaradi prevelikih odmerkov. Preprosto povedano, če razpečujete ta strup, boste šli v zapor za dolgo dolgo časa, ker ste zagrešili umor.”

Fentanil je usoden že v majhnih odmerkih. Foto: AP
Fentanil je usoden že v majhnih odmerkih. Foto: AP

Dosmrtna kazen za prodajo

Tudi druge zvezne države so zaostrile zaporne kazni za kazenske prestopke, v katere je vpleten fentanil. Maja je Iowa uvedla kazni do 50 let zapora za prodajo fentanila. Februarja pa je skupina republikanskih senatorjev predlagala zakon, ki vključuje smrtno kazen za prekupčevalce. Tožilci v Kaliforniji so se pridružili kolegom s Floride, iz Indiane, Misurija in drugih zveznih držav, ki za tiste, ki so žrtvi dobavile fentanil, zahtevajo obtožnico zaradi umora – tudi, če gre za prijatelje ali svojce.

Kritiki tako ostrih zakonov, kot je Gene Wu, kongresnik iz Teksasa, se sprašujejo, ali bodo tovrstni drastični kazenski pregoni resnično kakor koli zajezili predoziranja z mamili. “Nobena raziskava doslej ni pokazala, da bi ostrejše kazni za uživanje mamil zmanjšale uživanje mamil med odvisniki,” je dejal med razpravo o novi zakonodaji.

Jennifer Carroll, medicinska antropologinja z univerze v Severni Karolini in avtorica nedavne raziskave, ki je pokazala, da poostrene akcije proti prekupčevalcem z mamili dejansko privedejo do porasta predoziranj, je nove zakone označila za “kategorično nezaslišane".

Foto: AP
Foto: AP

“Imamo obilico zelo dobrih posrednih in neposrednih dokazov, kakšne bodo posledice teh zakonov. Mislim, da bodo grozljive," je povedala. “Imamo politike, ki nastavljajo vabo žalujočim družinam, ki so izgubile svoje najdražje, in jim obljubljajo, da bodo ti zakoni privedli do pravice ali celo preprečili, da bi se to zgodilo še komu drugemu. To ni res. Vsi dokazi, ki jih imamo, nam kažejo, da tovrstni kazenski pregoni in sankcije dejansko povzročijo več škode v skupnostih in okrepijo nevarnost predoziranj. Dejansko bodo privedli do večje verjetnosti, da bo podobna tragedija zadela še kako družino.”

Strožje uveljavljanje zakonodaje se ponekod zdi tudi v protislovju s t. i. zakoni dobrega samaritana, sprejetimi, da bi zmanjšali število smrti z imuniteto uporabnikov mamil, če v primeru predoziranja kolega pokličejo na pomoč. Tak zakon, denimo, ima Oklahoma, pa so oblasti vseeno aprila obtožile 42-letnega moškega umora, potem ko je poklical rešilni avtomobil, ko je moški, s katerim je kadil fentanil, zaradi prevelikega odmerka umrl.

Strožji zakoni "brez haska"

Jonathan Caulkins, strokovnjak za zakonodajo o mamilih na univerzi Carnegie Mellon, je dejal, da je kazenski pregon posameznika, ki prodaja ali deli nevarni odmerek mamila z nekom, uperjen proti napačnim osebam. Kot pravi Caulkins, je v razpečevanje nezakonitih mamil v Severni Ameriki vpletenih več kot milijon ljudi, sankcioniranje posameznikov, ki so na koncu dobavne verige, z dolgimi zapornimi kaznimi, pa ne bo imelo kaj dosti haska, saj ostanejo prvotni dobavitelji nedotaknjeni.

Zaradi fentanila se je predozirala vrsta zvezdnikov, med zadnjimi tudi raper Coolio. Foto: AP
Zaradi fentanila se je predozirala vrsta zvezdnikov, med zadnjimi tudi raper Coolio. Foto: AP

"Tisti, ki prodajajo ogromne količine mamil, so odgovorni za izjemno veliko smrti, ne le zaradi samega uživanja mamil, ampak ljudi tudi mučijo in ubijajo," je povedal. Vseeno pa Caulkins simpatizira s politiki, ki se oklepajo vseh sredstev, da bi zajezili krizo. "Precej sem razumevajoč do obupne situacije, v kateri so politiki, ker imamo opravka s katastrofalno zadevo. Jasno je, da so politični voditelji pod velikanskim pritiskom, da ukrepajo, zato sprejemajo poteze, ki so precej butaste."

Podobno menijo tudi strokovnjaki pri Responsible Statecraft, kjer so zapisali, da "še ena vojna proti mamilom ne bo rešila krize s fentanilom" ter da bi moral Washington opustiti "militantno retoriko" in se v boju proti temu mamilu raje osrediniti na sodelovanje s Kitajsko in Mehiko.

V Sloveniji fentanila ne zaznavajo

V Sloveniji se je fentanil po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prvič pojavil leta 2016, a, kot so za MMC pojasnili pri Združenju Drogart, ga razen v redkih izjemah pri nas še niso zaznali – ne kot primes heroinu in ne v čisti obliki.

Kot so še dodali, je fentanila na splošno v Evropski uniji precej manj kot v ZDA in Kanadi, se pa pojavljajo drugi sintetični opiati, ki pa niso nič manj nevarni.

Na NIJZ-ju so nas medtem usmerili na nacionalno poročilo o stanju na področju mamil v Republiki Sloveniji 2020, ki zajema tudi podatke o pojavljanju fentanila in njegovih derivatov pri nas ter o smrtih. "V okviru sistema za zgodnje opozarjanje trenutno sicer ne zaznavamo fentanila, vendar pa občasno zaznavamo druge zelo potentne sintetične opioide, kot na primer etonitazepin," so še poudarili.

Kar pa se tiče prevelikih odmerkov sintetičnih opioidov, pri nas poročilo navaja, da se je število smrti v Sloveniji z omenjenimi substancami prvič znatno povečalo leta 2017, ko so našteli sedem smrtnih primerov, leta 2018 pa se je številka povečala na 15. Dva sta umrla zaradi fentanila, preostalih 13 pa zaradi tramadola, sintetičnega opiata za lajšanje bolečin, ki se sicer pogosto uporablja predvsem v kolesarstvu.

50 let ameriške vojne proti mamilom

Dobrega pol stoletja po tem, ko je takratni ameriški predsednik Richard Nixon napovedal "vojno proti mamilom", se ZDA še vedno ne morejo otresti vseh negativnih implikacij te politike, ki se je v praksi izkazala za neučinkovito in rasistično.

Kot navaja nevladni inštitut Vera, ameriška policija danes letno opravi več kot 1,5 milijona aretacij, povezanih z mamili, okoli 550.000 od teh samo zaradi kanabisa. Skoraj pol milijona Američanov je zaprtih že zaradi manjših prestopkov, povezanih z mamili, še posebej pa so na udaru temnopolti in Američani latinskoameriškega rodu. Delež uporabe in prodaje mamil se po rasah ne razlikuje kaj dosti, a je precej večja verjetnost, da bo policija ustavila, preiskala, aretirala, obsodila in strožje kaznovala temnopolte Američane in tiste latinskoameriških korenin.

In obsodba zaradi mamil te spremlja tudi, ko prideš iz zapora – osebam z nizkimi dohodki zaradi preteklih obsodb, povezanih z mamili, odrekajo bone za hrano in socialno podporo, zvezne države, kot sta denimo Teksas in Florida, začasno odvzamejo vozniška dovoljenja za prestopke, povezane z mamili, ki pa so povsem nepovezani z vožnjo. Obsodba zaradi mamil v ZDA lahko vpliva tudi na to, komu bo dodeljeno skrbništvo otroka, pa na volilno pravico, zaposlitev, bančna posojila in finančno pomoč.

Celo volivci se ne strinjajo z oblastmi, ko gre za drastični boj proti mamilom. Nedavna javnomnenjska raziskava Ameriške zveze državljanskih svoboščin (ACLU) je pokazala, da 65 odstotkov volivcev podpira konec vojne proti mamilom. Kot pravijo, trenutna zakonodaja glede mamil ni prav nič pripomogla k varnejši državi, je pa privedla do milijonov Američanov za zapahi. 66 odstotkov vprašanih tudi podpira ukinitev vseh kazenskih sankcij za posedovanje mamil in naložbo prihranjenih virov v zdravljenje zasvojenosti.