Največ Venezuelcev, 1,3 milijona, je pobegnilo v Kolumbijo. Foto: Reuters
Največ Venezuelcev, 1,3 milijona, je pobegnilo v Kolumbijo. Foto: Reuters

Število ljudi, ki so zbežali iz države, je poskočilo po koncu leta 2015, sta ugotovili agenciji. Samo v zadnjih sedmih mesecih je Venezuelo zapustilo okoli milijon ljudi.

Beg tolikšnega števila ljudi pomeni, da so Venezuelci "ena največjih skupin prebivalstva, ki je izseljena iz svoje države", sta v petek sporočili agenciji ZN-a. Do številke štiri milijone sta prišli s podatki venezuelskih državnih služb za priseljevanje in iz drugih virov. Število izseljencev bi bilo lahko zaradi nedovoljenih prehodov meje še višje.

UNHCR in IOM sta pozvala k mednarodni podpori za države v regiji, ki gostijo venezuelske prebežnike. "Latinskoameriške in karibske države delajo, kar lahko, da se odzovejo na to krizo brez precedensa, a ne moremo pričakovati, da bodo s tem nadaljevale brez mednarodne pomoči," je dejal Eduardo Stein, skupni predstavnik obeh agencij za venezuelske prebežnike.

Guaidó bi oblast prevzel tudi z ameriškim vojaškim napadom na Venezuelo. Foto: Reuters
Guaidó bi oblast prevzel tudi z ameriškim vojaškim napadom na Venezuelo. Foto: Reuters

Po podatkih ZN-a je največ venezuelskih prebežnikov v Kolumbiji, in sicer 1,3 milijona Venezuelcev, v Peruju pa jih je 768.000. Precej Venezuelcev je tudi v Srednji Ameriki in na Karibih, poroča BBC.

Venezuela, tarča ameriških sankcij, se sooča s propadajočim gospodarstvom, zaradi česar primanjkuje hrane in zdravil. Krizo je še poglobil boj za oblast, ko se je konec januarja za začasnega predsednika države razglasil vodja manjše opozicijske stranke Juan Guaidó, ki pri tem uživa podporo ZDA, evropskih in latinsko ameriških držav.

Medtem ko vlada predsednika Nicolása Madura za pomanjkanje krivi sankcije, opozicija trdi, da gre za posledice slabega upravljanja in korupcijo vladajočih socialistov.

Guaidó je poskušal konec aprila oblast prevzeti z vojaškim uporom zoper Madura, kar pa mu ni uspelo. Venezuelske oblasti so aretirale več tesnih sodelavcev Guaidója, njega samega pa še niso prijele, čeprav mu je bila odvzeta poslanska imuniteta.

Predstavniki obeh strani so vodili pogovore na Norveškem, a so se prejšnji teden ti končali brez dogovora.

Odprtje meje s Kolumbijo

Medtem je Maduro v petek odredil odprtje meje s Kolumbijo v zvezni državi Tachira na zahodu Venezuele, kjer se na kolumbijski strani meje zbira pomoč za obubožane Venezuelce.

Venezuela je februarja prekinila diplomatske odnose s Kolumbijo, ker je ta skupaj z okoli 50 državami priznala Guaidója za začasnega venezuelskega predsednika. Februarja je Venezuela tudi zaprla mejo s Kolumbijo, Brazilijo ter pomorske in zračne povezave z Nizozemskimi Antili in Karibi, saj je hotel Guaidó prek meja v državo spraviti pomoč. Maduro je pošiljko zavračal. Kot je dejal, je šlo za izgovor za začetek vojaškega posredovanja pod vodstvom ZDA.

Venezuela je mejo z Brazilijo in nizozemskim otokom Aruba znova odprla 10. maja. Odnosi med Brasilio in Caracasom so se zaostrili, potem ko je januarja oblast v Braziliji prevzel skrajno desni predsednik Jair Bolsonaro, ki je tudi priznal Guaidója za začasnega predsednika Venezuele.