Venezuela je v hudi gospodarski krizi, primanjkuje ji hrane in zdravil. Foto: EPA

Venezuelska vlada v zadnjih desetih letih, še posebej pa od leta 2016, izvaja strategijo, katere namen je "nevtralizirati, zatreti in inkriminirati politične nasprotnike in ljudi, ki kritizirajo vlado", je zapisala Bacheletova.

Leta 2018 naj bi bilo zaradi upiranja oblastem ubitih 5.287 ljudi, trdi poročilo, ki se sklicuje na podatke venezuelskih oblasti. Med 1. januarjem in 19. majem letos naj bi bilo ubitih še 1.569 ljudi, med katerimi bi bili lahko tudi zunajsodni poboji, je dodala nekdanja predsednica Čila.

Poziv ZN-a h konkretnim ukrepom

Ob tem je visoki komisariat pozval k takojšnjim in konkretnim ukrepom za konec hudega kršenja ekonomskih, socialnih, državljanskih, političnih in kulturnih pravic. "Vse z močjo in vplivom – v Venezueli in drugje – pozivam, naj sodelujejo in sklenejo nujne kompromise, da se konča ta vseobsegajoča kriza," je poudarila Bacheletova.

Venezuela nezadovoljna z vsebino poročila

Caracas je v odzivu na poročilo v 70 točkah, dejal, da vsebuje "številne netočnosti, napake in napačne trditve". Dodali so, da poročilo visoke komisarke ponuja "selektiven in odkrito pristranski" pogled na razmere na področju človekovih pravic v Venezueli.

Ta južnoameriška država se že več mesecev spopada z globoko politično krizo, v okviru katere se za oblast borita predsednik Nicolas Maduro in vodja opozicije Juan Guaido, ki se je razglasil za začasnega predsednika, priznalo pa ga je več kot 50 držav.