Sanader je večkrat dejal, da se ne počuti odgovornega glede obtožnic, ki jih je proti njemu vložil Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok). Foto: BoBo
Sanader je večkrat dejal, da se ne počuti odgovornega glede obtožnic, ki jih je proti njemu vložil Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok). Foto: BoBo
Luka Bebić
Predsednik sabora Bebić je želel s svojim premoženjem jamčiti za Sanaderja. Foto: EPA

Preiskovalni sodnik Krešimir Devčić je nekdanjemu hrvaškemu premierju pripor podaljšal zaradi nevarnosti pobega. Prejšnji četrtek je tudi hrvaško ustavno sodišče zavrnilo Sanaderjevo ustavno pritožbo glede pripora in ob tem sporočilo, da mora sodišče vsakič presoditi, ali še obstaja nevarnost, da bi nekdanji premier znova pobegnil.

Sanaderjevi odvetniki so zatrjevali, da ni več razlogov za njegov pripor, in predlagali izpustitev, ob tem pa so ponudili najvišjo varščino, ki je bila doslej ponujena na hrvaških sodiščih. Varščino 12,4 milijona kun (1,6 milijona evrov) so ponudili Sanaderjeva žena Mirjana in trije njegovi prijatelji, ki so bili pripravljeni zastaviti svoje hiše ter stanovanja.

Trojica prijateljev so predsednik sabora Luka Bebić ter poslanca HDZ Jerko Rošin in Mario Zubović. Tožilstvo se je za podaljšanje pripora odločilo zaradi nevarnosti pobega, saj so Sanaderja prijeli 10. decembra lani v Avstriji, potem ko je dan prej zapustil Hrvaško, ko je sodišče zanj zahtevalo pripor, sabor pa mu je odvzel poslansko imuniteto zaradi preiskave v primeru Fimi-Media.

Prvo sojenje proti Sanaderju, in sicer za primer domnevnega nezakonitega sprejetja pol milijona evrov provizije sredi 90. let prejšnjega stoletja od koroške banke Hypo Alpe Adria Bank, se bo začelo 28. oktobra. Ker je bila Hrvaška takrat v vojni, je Sanader, ki je bil takrat pomočnik zunanjega ministra, obtožen tudi vojnega dobičkarstva.

Med vojno do prvega milijona
Hrvaški časopis Jutarnji list razkriva, kako je Sanader zaslužil svoj "prvi milijon". Sredi vojne na Hrvaškem, na začetku 90. let, je kupoval dolgove splitske družbe Dalmacijavino, nato pa je prek podjetij v BiH-u poceni nabavljal električno energijo od bosensko-hercegovskega elektrogospodarstva in jo prodajal hrvaškemu elektrogospodarstvu (HEP).

V tem primeru je ključna priča proti Sanaderju splitski gostinec Željko Bilić, ki naj bi Sanaderju takrat posodil 100.000 takratnih nemških mark, da bi začel omenjeni posel. Bilić trdi, da so mu Sanader in njegovi takratni partnerji po treh mesecih vrnili le 106.000 mark.

Sanader se je pred obtožbami o neupravičenem bogatenju ves čas branil s trditvami, da je svoje premoženje zaslužil med svojo podjetniško kariero konec 80. let in šele po tem, ko se je povzpel na visoke politične položaje v državi.